Zakaj nas preseneča pritisk za ‘pedofilske pravice’?

Poročilo APA je bilo tako vznemirljivo, da je izzvalo uraden ukor kongresa, vendar se pritisk pro-pedofil (ali "pro-pederast") nadaljuje. Dejansko se nekateri psihiatrični voditelji, kot je dr. Richard Green, ki so pripomogli k odstranitvi homoseksualnosti s seznama APA o mentalnih motnjah leta 1973, borijo za to, da bi odstranili s seznama tudi pedofilijo.

Premislite na primer tole izjavo pokojnega profesorja Johna Moneyja z /univerze/ Johna Hopkinsa: »Pedofilija in efebofilija (ki se nanaša na spolno privlačnost odraslega do mladostnika) nista nič bolj zadeva prostovoljne izbire kakor levičarstvo ali barvna slepota. Ni znane metode zdravljenja, po kateri bi ju mogli učinkovito in trajno spremeniti, zatreti ali nadomestiti. Kaznovanje je nekoristno. Ne obstaja zadovoljiva podmena, razvojna ali kakšna druga, zakaj prihaja do njih v celotnem sistemu narave. Preprosto moramo sprejeti dejstvo, da pač so in potem z optimalnim razsvetljenjem oblikovati taktiko, kako bomo s tem ravnali.«

Zdaj se vrni in znova preberi odstavek ter nadomesti besedi »pedofilija« in »efebofilija« z besedo »homoseksualnost« Kako zanimivo!
V pomoč, da to utelesimo, si naslikajmo homoseksualca, ki brani svoje stališče pred heteroseksualcem:

1 Moja homoseksualnost ni spolna nagnjenost, ampak spolna usmerjenost, prav toliko kakor tvoja heteroseksualnost ni spolna nagnjenost, ampak spolna usmerjenost.

2 Moja homoseksualnost je prav tako normalna kakor tvoja heteroseksualnost.

3 Ker je moje vedenje gensko določeno in ni izbira, je nestrpno in sovražno reči, da je napačno. In imenovati moje spolno vedenje nezakonito ali nemoralno ali ne hoteti uzakoniti istospolnih razmerij/zvez se pravi biti moralen fanatik najvišje stopnje.

4 Zelo ti zamerim poskuse, da bi istovetil način moje vzgoje in vpliv okolja za domnevna vzroka moje homoseksualnosti.

5 Brezpogojno zavračam izmišljotino, da lahko nekdo spremeni svojo spolno usmerjenost. Takšne izjave prej povečujejo tesnobo in trpljenje gejev in lezbijk in poskusi, da bi nas spremenili, pogosto vodijo do katastrofalnih posledic, med njimi do depresije in samomora.

Zdaj pa to obrnimo okrog in si zamislimo pederasta, ki zagovarja svoje nasproti homoseksualcu in temu primerno nadomestimo besede. (takole: »Moja pederastija ni spolna nagnjenost, ampak spolna usmerjenost, prav toliko, kakor tvoja homoseksualnost ni spolna nagnjenost, ampak spolna usmerjenost.«

Pravzaprav uporabljajo vse načelne razloge, ki jih uporabljajo za normaliziranje homoseksualnosti, tudi za normaliziranje pedofilije in pederastije, kakor sem dokumentiral v trudapolnem članku Ameriki se je pripetilo nekaj čudnega/A Queer Thing Happened to America/, v katerem sem tudi pojasnil, da homoseksualnosti ne enačim s pedofilijo, ampak primerjam razloge, ki jih uporabljajo, da bi oboje normalizirali.

Tukaj je osem poglavitnih razlogov, ki jih vse (v prilagojeni obliki) običajno uporabljajo v podporo homoseksualnosti:

1 Pedofilija je prirojena in nespremenljiva.

2 Pederastija je bogato izpričana v veliko različnih kulturah skozi vso zgodovino.

3 Trditev, da povzročajo spolni odnosi med odraslim in otrokom škodo, je strašansko pretirana in pogosto popolnoma netočna.

4 Sporazumna spolnost med odraslim in otrokom je lahko za otroka dejansko dobrodejna.

5 Pederastije ne smemo uvrščati med duševne motnje, saj pederastu ne povzroča stiske, da ima te želje, in ker lahko pederast deluje kot normalen član, ki daje svoj delež družbi.

6 Mnogi slavni homoseksualci v preteklosti so bili dejansko pedofili.

7 Ljudje so proti medgeneracijski intimnosti zaradi zastarelih družbenih standardov in puritanskih spolnih strahov/fobij.

8 Pri vsem tem gre za ljubezen iz za enakost in osvoboditev.

Vendar nas ne sme presenetiti nobeden teh razlogov. Navsezadnje je doba vedno večjega spolnega nereda/anarhije, v katerem živimo, plod spolne revolucije iz 60-ih let prejšnjega stoletja. Seme spolnega nereda pa je konec 40-ih let sejal že Alfred Kinsey, kakor neutrudno dokumentira profesorica Judith Reisman. In slednjič se je prav Kinsey pri dokumentiranju spolnih odzivov mladoletnih in otrok opiral na raziskovanje pedofilov.

Vse to je zanesljivo do skrajnosti neizrekljivo. Zagotovo pa ne sme priti kot presenečenje. Dejansko moramo pričakovati to in še več.

Vir: LifeSiteNews.com

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *