Srbski zdravnik, ki je opravil več kot 48 000 splavov je postal borec za življenje

»Medicinski učbeniki komunističnega režima so
učili, da je splav zgolj odstranitev kepe tkiva,« je poročal časnik. »Šele v
osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo z ultrazvokom moč videti plod
pred rojstvom, toda zaradi tega ni spremenil mnenja. Vendar pa so ga začele
preganjati moreče sanje.«
Ko je Adašević opisoval svoje spreobrnjenje, je rekel, da je »sanjal o
čudovitem polju, polnem otrok in mladih, starih od 4 do 24 let, ki so
se igrali in smejali, vendar so prestrašeni bežali proč od njega.
Moški, oblečen v črno-bel habit, je molče strmel vanj. Sanje so se
ponavljale vsako noč in vsakokrat se je prepoten prebudil. Neke noči je
vprašal moža v črno-belem oblačilu, kdo je. »Ime mi je Tomaž Akvinski,«
mu je odvrnil mož v sanjah. Adašević, ki se je izobraževal v
komunističnih šolah, še nikoli ni slišal za tega genialnega
dominikanskega svetnika. Ni prepoznal njegovega imena.«

»Zakaj me ne vprašaš, kdo so ti otroci?« je
sveti Tomaž vprašal Adaševića v sanjah.

»To so tisti, ki si jih ubil s splavom,« mu je
povedal dominikanski svetnik.

»Adašević se je osupel prebudil in se odločil,
da ne bo več opravljal splavov,« piše v članku.

»Tisti dan je prišla v bolnišnico sorodnica s
prijateljico, ki je bila noseča štiri mesece in je hotela narediti že deveti
splav – to je v tamkajšnjih deželah precej pogosto. Zdravnik se je strinjal. Namesto
da bi plod odstranil kos za kosom, se je odločil, da ga bo odstranil celega.Vendar pa je otrokovo srce še vedno bílo, ko ga je
potegnil ven. Adašević je spoznal, da je ubil človeka.«

Po tej izkušnji je »v bolnišnici povedal, da ne bo več opravljal splavov. Še nikoli ni kak zdravnik v komunistični Jugoslaviji zavrnil česa takega. Prepolovili so mu plačo, odpustili njegovo hčer, sinu pa niso pustili, da bi se vpisal na univerzo.«

Po letih pritiska, ko je bil že na robu obupa,
je spet sanjal o svetem Tomažu.

»Moj dober prijatelj si, vztrajaj,« mu je rekel mož v črno-belem oblačilu. »Adašević je začel sodelovati v gibanju za življenje in mu je uspelo, da so na jugoslovanski televiziji dvakrat predvajali
film »Nemi krik« dr. Bernarda Nathansona.«

Adašević je svojo zgodbo pripovedoval v revijah in časopisih po vsej Vzhodni Evropi. Vrnil se je v pravoslavno Cerkev, v kateri je odraščal, in začel je preučevati dela svetega Tomaža Akvinskega.

>p>»Pod vplivom Aristotela je Tomaž (13. stoletje) zapisal, da
se človeško življenje začne štirideset dni po oploditvi,« je Adašević zapisal v
nekem članku. Znanstveni napredek od Tomaževega časa pa je razkril, da se
človeško življenje začne v trenutku oploditve. La Razon je komentiral, da
Adašević »meni, da je svetnik morda hotel  to napako popraviti«. Danes srbski
zdravnik nadaljuje boj za življenje nerojenih otrok.

>p>Vir: CNA,LifeSiteNews.com

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *