Imeti več kot dva otroka je »neodgovorno«

Porritt, ki je bil svetovalec za okolje Tonyja Blaira, je rekel: »Zavzemal se bom za to, da bi postalo splošno sprejeto dejstvo, da sta več kot dva otroka v družini neodgovorno vedenje do okolja. Vsi razmišljamo o tem. Vsi govorimo o tem, vsi namigujemo, a nihče si ne upa tega izreči javno.«

Nekdanji politik stranke zelenih je za Sunday Times povedal: »Ne bom se opravičeval, ker pozivam ljudi, naj odgovorno ravnajo z okoljem, se odgovorno odločajo za otroke in ugotavljajo, koliko jih je primerno imeti.« Obsodil je visoko stopnjo najstniških nosečnosti v Veliki Britaniji in dejstvo, da se »sorazmerno veliko nosečnosti konča s porodom«.

Poročilo komisije, ki ga bodo objavili naslednji mesec, se bo glasilo, da morajo vlade »z boljšim načrtovanjem družine« zmanjšati rast prebivalstva, (torej s hotenim splavom in kontracepcijo), tudi če to pomeni zmanjšanje sredstev za zdravljenje bolezni. Porritt je dejal, da se bo osredotočil na pozivanje okoljevarstvenih skupin, naj postane nadzor rasti prebivalstva del njihovega lobiranja.

Časnik The Times je navajal tudi Ustanovo za optimalno rast prebivalstva (Optimum Population Trust), radikalno okoljevarstveno organizacijo, ki se zavzema za splav, katere podpornik je Porritt. Po besedah njenih predstavnikov bo vsak otrok, rojen v Veliki Britaniji, v svojem življenju porabil toliko ogljika, kolikor ga je približno na 8000 m2 hrastovega pragozda.

Enačba med doktrino okoljevarstvenikov in zmanjšanjem človeškega prebivalstva, ki so jo ustvarili pripadniki gibanja za nadzor nad rastjo prebivalstva, katerih glavno sredstvo so hoteni splav, sterilizacija in kontracepcija, je že dolgo uveljavljena. Junija lani so člani Ustanove za optimalno rast prebivalstva rekli, da bi morali v britanski zakonodaji vpeljati »politiko prostovoljnega nadzora nad rastjo prebivalstva«. Leta 2007 so se v tej ustanovi odzvali na vest o rahlem povečanju naravnega prirasta v Veliki Britaniji s trditvijo, da mora vlada uvesti politiko dveh otrok, podobno politiki enega otroka na Kitajskem.

V svoji knjigi »Teologija okolja« (Towards a Theology of the Environment) je p. Paul Haffner, pisec in profesor teologije na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu, dejal, da je takšno protičloveško mišljenje značilno za tako imenovano materialistično ideologijo »ekologizma«, ki »zemljo« oziroma okolje bolj ceni kot človeško življenje.

P. Haffner poudarja, da se gibanje za nadzor rasti prebivalstva osredotoča zlasti na zmanjšanje naravnega prirasta in števila prebivalstva v deželah v razvoju.

»Te ideološke manipulacije izvirajo iz sebičnega nazora, ki v resnici želi zagotoviti bolj uživaško življenje v bogatih deželah, obenem pa se ne meni za manj razvita območja.«

Zapisal je, da je ironično, da so posledice vsiljevanja doktrine o zmanjšanju števila prebivalstva v deželah v razvoju pogosto nasprotje zadanega cilja: »V nekaterih najrevnejših deželah,« je zapisal, »kontracepcija pogosto vodi v pomanjkanje delovne sile v mestih, ki je nujna za razvoj in skrb za okolje.«

Za LifeSiteNews.com je p. Haffner povedal: »Gibanje za varstvo okolja je od začetka do konca zaznamovano s protislovji. Danes po eni strani trdijo, da so proti tako imenovanemu porabniškemu mišljenju, vendar so ravno tako materialistični kot porabniki, ki jih obsojajo.«

Odziv na Porrittove komentarje v britanskih občilih ni bil naklonjen. Bruno Waterfield, bruseljski dopisnik Daily Telegrapha, je zapisal, da je Porrittova enačba trajnostnega razvoja okolja z iztrebljenjem človeštva nekaj vsakdanjega na levici.

Waterfield to imenuje »protičloveško bistvo in predsodek, skrit za gibanjem za varstvo okolja«. »Okoljevarstveniki rojstvo vidijo kot onesnaženje. Za večino med nami rojstvo otroka pomeni novo življenje. Za zelene pomeni še več onesnaževanja.«

Melanie Philips, kolumnistka Daily Maila in Spectatorja, se je vprašala: »Zakaj zeleni skrajneži mislijo, da nam lahko zapovedujejo, koliko otrok lahko imamo?« Philipsova je zapisala, da je Porritt bolj »sovražnik človeštva kot prijatelj zemlje.«

»Kakšno zlovešče in razčlovečeno mišljenje je to? Ni naključje, da je država, ki je najbližje Porrittovi idealni družbi, komunistična Kitajska, ki je vsilila smrtonosno in kruto politiko omejevanja družin, da imajo lahko samo enega otroka.

»Kajti želja, da bi zmanjšali število otrok, ki jih rojevajo starši, je v svojem bistvu totalitarna.«

Vir: LifeSiteNews.com

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *