TEORIJA SPOLOV JE ZANIKANJE BOGA IN SVETEGA PISMA OPOMINJA PAPEŽ V BOŽIČNEM SPOROČILU

»Doslej smo smatrali napačno razumevanje narave človekove svobode kot enega izmed vzrokov za krizo družine, sedaj pa postaja jasno, da spodbijajo že samo pojmovanje bivanja – kaj se v resnici pravi biti človek.«

Po »filozofiji ‘spola’« je pojasnil papež »spol ni več prvina dana po naravi, ki jo mora človek sprejeti in jo osebno osmisliti: spol je družbena vloga, ki jo izberemo sami, v preteklosti pa nam jo je izbrala družba.«
Sveti oče je dodal: »Globoka izkrivljenost te teorije in antropološke revolucije, ki jo vsebuje, je povsem očitna.«

Ti ljudje oporekajo zamisli, da imajo naravo dano po svoji telesni identiteti, ki služi kot določujoča prvina človeka. Zanikajo svojo naravo in odločijo, da to ni nekaj njim vnaprej danega, ampak da to napravijo sami.

Po svetopisemski pripovedi o stvarjenju spada ustvarjenost po Bogu kot moški ali ženska k bistvu človeškega bitja. Ta dvojnost je bistven vidik tega, kaj se pravi biti človek, kakor je naročil Bog. Prav tej dvojnosti kot nečemu, kar je dano vnaprej, danes oporekajo. Besede poročila o stvarjenju »kot moža in ženo ju je ustvaril« (1 Mz 1,27) ne veljajo več.

Ne, zdaj velja tole: ni ju kot moškega in žensko ustvaril Bog – doslej je to delala družba, zdaj odločamo sami. Moški in ženska kot ustvarjeni stvarnosti, kot človekova narava, ne obstaja več. Človek spodbija svojo naravo. Odslej je zgolj duh in volja.

Manipuliranje z naravo, ki ga danes obžalujemo, ko gre za naše okolje, postaja zdaj človekova temeljna izbira, ko gre zanj samega. Odslej obstaja zgolj abstrakten človek, ki sam izbira, kakšna naj bo njegova narava. Spodbijajo to, da sta moški in ženska s svojim ustvarjenim stanjem kot dopolnjevalni različici tega, kar pomeni biti človek. Če pa v stvarstvu ni vnaprej določene dvojnosti moškega in ženske, potem tudi družina ni več stvarnost ustanovljena s stvarjenjem.

Papež Benedikt XVI. je na koncu dejal: »Če svoboda za ustvarjalnost postane svoboda , da se ustvariš, potem je nujno zanikan Stvarnik in je končno tudi človeku odvzeto dostojanstvo Božjega ustvarjenega bitja, kot Božje podobe v jedru svojega bitja. Pri obrambi družine gre za človeka samega. In jasno je, da kadar zanikamo Boga, izgine tudi človekovo dostojanstvo. Kdor zagovarja Boga, zagovarja človeka.«

Vir: LifeSiteNews.com