Moralno in miselno onesnaževanje medijev zakrkne srce in zatemni duha

Zaradi tega, je dejal papež, mesto (Rim) potrebuje Marijo, ki nam s svojo navzočnostjo govori o Bogu, nas spominja na zmago milosti nad grehom in nas vodi k upanju.

Sredstva obveščanja, je dejal, težijo k temu, da bi se počutili kakor gledalci, kakor da zlo zadeva samo druge in se nekatere reči ne morejo pripetiti nam.

V resnici pa smo vsi igralci in naše obnašanje v vsakem primeru vpliva na druge.
Podobne misli se razvijajo v ponavljajočo se temo Benediktovega pontifikata. V nagovoru romarjem na svetovnem dnevu mladih lani v Sydneyju je papež v kratkem nagovoru o oskrbništvu okolja opozoril na družbeno okolje. Nasproti poudarku proti prebivalstvu, ki pogosto označuje teorije zagovornikov varovanja okolja, je papež rekel, da je človek vrhunec Božjega stvarstva in ga je potrebno ščititi.

Ne le naravno okolje, temveč tudi družbeno okolje – bivališče, ki ga oblikujemo zase – ima svoje brazgotine: rane, ki kažejo na to, da nekaj manjka, je dejal papež. Sem spadajo problemi, kot so zasvojenost z alkoholom ali mamili ter povzdigovanje nasilja in spolnega propada, kar televizija in svetovni splet pogosto predstavljata kot zabavo.

V svoji zadnji okrožnici "Caritas in veritate" je papež Benedikt poudaril nevarnost družbenega in moralnega onesnaževanja, ki ga v veliki meri priporočajo mediji in ki prešinja zahodne industrializirane narode.

Za to, da bi varovali naravo, ni dovolj posredovati z gospodarskimi pobudami ali svarili, je zapisal papež, odločilno vprašanje je splošna moralna usmerjenost družbe.
Če manjka spoštovanje pravice do življenja in do naravne smrti, če je spočetje, nosečnost in rojevanje umetno, če človeške zarodke žrtvujejo za raziskovanje, se vest družbe konča tako, da izgubi pojmovanje človeške ekologije in s tem pojmovanje okoljske ekologije.

Vir: LifeSiteNews.com