Na Poljskem odprli tretje »Okno življenja« za nezaželene dojenčke

Nadškof Nowak je na otvoritveni slovesnosti povedal: »’Okno življenja blaženega Edmunda Bojanowskega’ je znamenje upanja za novorojene otroke. Hkrati je sredstvo za boj proti hotenemu splavu z dobroto in usmiljenjem. Po ugotovitvah strokovnjakov je v zadnjih letih na Poljskem zaradi splava umrlo skoraj 20 milijonov otrok. ‘Okno življenja’ v Czestochowi je torej branik človeškega življenja.«

Okno življenja je vgrajeno v zid samostana. Gre za ogrevan in zračen prostor z oknom, ki ga je moč odpreti od zunaj. Takoj ko nekdo vanj položi dojenčka, se sproži signal in redovnice pridejo po otročka ter mu ponudijo takojšnjo zdravstveno nego.

»Okno življenja je bilo ustanovljeno, da bi vsaj deloma rešili težko vprašanje otrok, ki jih odvržejo na smetišče,« je rekel p. Bogdan Kordula, škofijski duhovnik.

Matere, ki skrivajo nosečnost in nočejo roditi v bolnišnici, lahko pustijo dojenčka v »Oknu življenja« brez zakonskih posledic, je pojasnil p. Kordula v poročilu krakovskega časnika.

»Žal,« je nadaljeval, »oddaja dojenčka brez opustitve starševskih pravic podaljša postopek posvojitve. Vendar se moramo zavedati, da je v nevarnosti življenje otroka. Za dojenčka je bolje, da najde dobro novo družino, kakor da umre.«

Dominikanec p. Krzysztof Madel je spregovoril o dolgi zgodovini izročanja dojenčkov samostanom, kjer so redovnice začasno skrbele zanje.

»Že v poznem srednjem veku je eden izmed samostanov v Rimu odprl vrata za takšne neljubljene in nezaželene otroke. Tam je bilo mogoče pustiti otroka v upanju, da bodo lepo poskrbeli zanj in da bo morda celo posvojen,« je p. Madel povedal v intervjuju za Radio Poljska.

V 18. stoletju je v Varšavi duhovnik francoskega rodu, Gabriel Peter Baudouin, ustanovil »dom za najdenčke«. V vratih doma je bila luknja z majhnim koritcem. Otroka so položili vanj, potegnili vrv, da so koritce potegnili v stavbo, nato pa je zazvonilo, da je nekdo prišel po dojenčka. Dom je obstajal do konca druge svetovne vojne.

Okno v Krakovu, ki so ga odprli leta 2006, je že rešilo življenje devetim dojenčkom. Enega dečka so našli 4. decembra, zavitega v odejico, poleg njega pa je bila podobica nadangela Mihaela in listič z besedami: »Gašper, oprosti. Rada te imam, mamica.«

Redovnice v samostanu so povedale, da je to, da mati otroka prinese v »okno«, dejanje skrajnega obupa, zadnje upanje za nezaželene otroke in za obupane matere, ki jim anonimnost veliko pomeni.

Organizacije, odgovorne za ustanavljanje »oken življenja«, ki vključujejo katoliške škofije v omenjenih mestih in poljsko Karitas, največjo človekoljubno organizacijo na Poljskem, so objavile naslednji poziv: Vse matere, ki ne morete skrbeti za svoje otroke – prosimo, ne ubijte jih in ne odvrzite jih na smetišče. Prinesite jih v »Okno življenja«. Pustite, da jih kdo posvoji. Pustite jim živeti in ljubiti!«

Vir: LifeSiteNews.com

Obama preklical omejitve glede financiranja splava

Ko je veljala prepoved, ni bilo mogoče nameniti nič državnega denarja za službe načrtovanja družine klinikam ali skupinam,ki so ponujale uslugo splava ali svetovanja v drugih državah, tudi če so sredstva za te dejavnosti prihajala iz neameriških državnih virov.

„V zadnjih osmih letih so (omejitve) spodkopavale prizadevanje za pospeševanje varnega in učinkovitega načrtovanja družine v deželah v razvoju,“ je dejal Obama v svoji izjavi. „Prav je, da odstopimo od te politike in spet obnovimo kritične napore za zaščito žensk ter podpiramo globalen gospodarski razvoj.“

V nasprotju s svojim administrativnim ukazom za zaprtje ameriškega zapora v Guatnatamano Bayju na Kubi, ki ga je podpisal slovesno pred novinarji, je predsednik ta ukaz izdal potihoma in je Bela hiša objavila izjavo ob 19. uri /EST/2400 GMT/.

Odločitev se imenuje politika iz Mexico Cityja, ker je bila leta 1984 razkrita na konferenci Združenih narodov v tem mestu ter postala eno osrednjih družbenih stališč administracije takratnega predsednika Ronalda Reagana, republikanca.

Planned Parenthood /Načrtovano starševstvo/, zavod za zdravstveno varstvo in zagovorniška skupina za pravice splava, je potezo pozdravila z izjavo. „Zdravstveno varstvo ne bo več prisiljeno izbirati med prejemanjem denarja za načrtovanje družine in omejevanjem zdravstvenih uslug za ženske,“ so zapisali.

Obama so kritizirali aktivisti proti splavu
„Ko se vsako jutro prebujamo v globljo finančno krizo, je za ameriški narod žalitev, da jamči za industrijo splava,“ je dejala Charmaine Yoest, predsednica Združenih Američanov za življenje.

„Planned Parenthood je družba s petimi milijardami dolarjev in ne potrebujejo dodatnih sredstev, da bi bremenili ameriškega davkoplačevalca.“
Nekdanji predsednik Bill Clinton, demokrat, je razveljavil pravilo,ko je sprejel službo januarja 1993 in njegov naslednik, republikanec George W. Bush, ga je znova vzpostavil januarja 2001.

Vir: Reuters

EU sprejela resolucijo o pospeševanju istospolnih zakonskih zvezah v vseh članicah

Države članice z uzakonjenim istospolnim partnerstvom, pravi resolucija, naj „predlagajo smernice za medsebojno priznanje obstoječe zakonodaje med državami članicami, da bi zajamčile, da bo pravica do svobodnega gibanja znotraj Evropske zveze veljala pod enakimi pogoji, kakor veljajo za pare različnega spola.

Zagovorniki življenja in družine pozivajo države članice Evropske zveze, naj navežejo stike s svojimi predstavniki ter jih prosijo, naj nasprotujejo tej resoluciji. John Smeaton, direktor Združenja za zaščito nerojenih otrok /SPUC/ v Združenem kraljestvu je zapisal, da resolucija „ponavlja običajne klice po več kontracepcije, več spolne vzgoje in več zaupnih svetovalnih službah. Vse to pa seveda nič ne pripomore k temu, da bi se zmanjšalo število splavov, spolno prenosljivih okužb in nosečnosti pri najstnicah, marveč bo dejansko služilo temu, da število naraste.“

Smeaton opozarja, da je potrebno resolucijo zavrniti, saj podpira nepristen/neavtentičen model družine, ko skuša državam članicam Evropske zveze ukazati, naj priznajo istospolne zveze.

2 Resolucija Giusta Catania je naslednji korak v procesu, da bi države članice Evropske zveze prisilili k izvajanju celotnega homoseksualnega političnega programa. Oktobra lani je izjava, ki jo je izdelala britanska poslanka Sharon Bowles, poučevala države članice, v katerih že imajo zakonodajo o istospolnih partnerstvih, naj priznajo dogovor drugih držav članic, ki so tudi izdale odločbo za istospolna partnerstva. Zahtevala je smernice za takšno medsebojno priznanje držav članic, v katerih že obstaja zakonodaja o istospolnem partnerstvu. Izjava Bowlesove je tudi zahtevala, da naj vse države članice priznajo istospolno „zakonsko zvezo“ in civilno partnerstvo vseh drugih držav članic kot del odločb Evropske zveze o svobodi gibanja.

Ta poteza je bila tudi rezultat delovanja Mednarodnega lezbičnega in gejevskega združenja (ILGA-Europe), ki je odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, sodstvo in notranje zadeve o temeljnih pravicah v Evropski zvezi, da je priznanje civilnih istospolnih partnerstev ena od zadev glede svobode gibanja in medsebojnega priznanja LGBT družinskih razmerij v Evropski zvezi. Bowlesova je v pogovoru avgusta lani priznala, da je izjavo zasnovala ob udeleženosti ILGA-Europe.
Avgusta je poročilo Agencije za temeljne pravice (FRA)pri Evropski zvezi zahtevalo obvezujoče predpise Evropske zveze, ki bi izenačili pravni položaj parov v naravnem zakonu z istospolnimi pari po vsej Evropi.

Monsinjor Ignacio Barreiro, vodja rimskega urada organizacije Human Life International, odvetnik z dolgoletnimi izkušnjami mednarodne diplomacije pri Združenih narodih je za LifeSiteNews.com povedal, da je nasilna zahteva po priznanju istospolnih partnerstev znotraj celotne Evropske zveze znamenje stalnega propadanja institucij v Evropski zvezi. Dejal je, da na resolucijo gledajo z največjo zaskrbljenostjo in je jasno znamenje, kako se Evropski parlament odmika od krščasnkih korenin Evrope in tudi njenih korenin od naravnega prava.

Monsinjor Barreiro je pojasnil, da ima propagiranje istospolne „poroke“, ki dosega višek v večini zahodnih držav, za končni cilj razpustitev naravne zakonske zveze in bolj splošno krščanskega temelja zahodnih družb. Vrh tega pa se to gibanje ni začelo s homoseksualnim gibanjem, marveč z uzakonitvijo lahke ločitve.

Pravno rečeno, je dejal: „Krščanski zakon se je razvezal v trenutku, ko ste uvedli ločitev.“ Od uvedbe tako imenovane ločitve „brez krivde“ je bil le kratek zdrs do istospolnih zvez. V bistvu namreč ni nobene razlike med pari na koruzi in poroko z lahko ločitvijo. Je samo vprašanje imena. Če lahko izstopiš iz zakona brez težav, je to v osnovi isto kakor koruzništvo. Zaradi razvezljivosti zakonske zveze obstaja razmerje med ločitvijo in priznanjem istospolnih zvez. Če se čutiš svobodnega glede nove opredelitve te temeljne naravne ustanove z lastnostmi nerazvezljivosti in zvestobo, ki ji je lastna, ter na novo opredeliš naravno ustanovo, je naslednji korak nova opredelitev spolne usmerjenosti, ki jo je narava vpisala v človeka. Ljudje se tako čutijo svobodne, da si izberejo spolno usmerjenost, kakršna jim godi. To je po Barreirovih besedah teorija spola, ki podpira celotno homoseksualno politično gibanje. „Da mora biti posameznik svoboden glede izbire svoje spolne usmerjenosti kot del mnogih nadomestnih svoboščin, ki so jih skovali v zadnjem času.

 

Več o tem najdete na:

EU Declaration Tabled Demanding All Member States Recognize Same-sex "Marriage"
http://www.lifesitenews.com/ldn/2008/oct/08100908.html

EU Equal Opportunities Commissioner says States Cannot be Forced to Recognise "Gay Marriage"

 

http://www.lifesitenews.com/ldn/2008/oct/08101709.html

Vir: LifeSiteNews.com

Poslanica miru za 2009

Poslanica poudarja, da imajo dežele v razvoju z večjim naravnim prirastkom več možnosti, da se izkopljejo iz revščine, in se konča s sporočilom: „Prebivalstvo je zagotovo obogatitev in ne dejavnik, ki prispeva k revščini.“

Namesto uporabljanja bariernih metod urejanja rojstev kot sredstva za nadzorovanje AIDSa je papež Benedikt pozval k vrnitvi k morali in spoštovanju prave zakonske zveze. „Posebno težko je premagati AIDS, glavni vzrok revščine, če se ne lotimo tudi moralnih problemov, ki so povezani s širjenjem virusa.“

Seveda pa so za tak pristop najprej potrebno ustrezno izobraževanje zlasti za mlade, tako, ki promovira spolno etiko, ki ustreza dostojanstvu osebe. Papež je pri tem izvzel tisto, kar se skriva pod pojmom programov „celostne spolne vzgoje“, kot načina obravnavanja AIDSa, ter priporočil programe, ki priporočajo vzdržnost do poroke ter zvestobo v zakonu. Pohvalil je učinkovitost vzgojnih programov, ki priporočajo čistost in pravo zakonsko zvezo: „Takšne pobude že prinašajo pomembne sadove, saj povzročijo zmanjševanje širjenja AIDSa.“

Poleg izvajanja ustreznih programov moralnega oblikovanja je sveti oče zapisal, da „morajo biti na voljo potrebna zdravila in zdravljenje pri revnejših narodih. To je naloga, ki bo obsegala odločno prizadevanje za pospeševanje zdravstvenega raziskovanja in novih oblik zdravljenja“ ter pripravljenost za izvajanje intelektualnih zakonov lastništva, zaradi katerih so nekatera zdravila predraga za reveže.

Več na: http://www.vatican.va/holy_father/benedict_xvi/messages/peace/documents/hf_ben-xvi_mes_20081208_xlii-world-day-peace_en.html

Vir:Lifesitenews.com

Štirje carski rezi? Seveda je mogoče!

Njegove besede sem si dobro zapomnila, a želja po še enem otroku se je oglašala. Iz dneva v dan, kot da moje materinstvo še ni izpolnjeno.
Oklevala sem in malo me je bilo strah, zato sem odšla na posvet še k priznanemu strokovnjaku, ki pa me sploh ni hotel pregledati, ko sme mu povedala, da sem imela v drugi nosečnosti predležečo posteljico, v tretji pa krvavitve in vmes še en spontani splav.

A poiskala sem še nekaj mnenj in ugotovila, da so se v Sloveniji doslej vsi četrti carski rezi srečni iztekli, da jih ponekod opravijo tudi več … predvsem pa sem se zanesla na nek ženski notranji čut, na intuicijo, saj sem globoko v sebi čutila, da ne gre za igro z ognjem, ampak da bo vse v redu, če se odločim še enkrat okusiti materinstvo.

Ko sem zanosila, se mi je zdelo, da sem odvrgla težko breme odločanja. Mirno sem odšla na pregled, malo osupnila svojo ginekologinjo, a mi je zagotovila, da bo vse sile vložila v ugoden razplet nosečnosti. Ta je potekala mirno, morda še najlepše od vseh, dokler se nisem odločila za nuhalno svetlino.

Še danes mi je žal! Že ko sem se naročala po telefonu, sem že spet intuitivno slutila, da izvid ne bo okej, in namesto da bi na dan pregleda odkorakala iz čakalnice, sem kar čakala in vedela … Da bo izvid slab, tveganje je znašalo kar 1:78. A spet sem vedela, da slaba napoved v mojem primeru ne pomeni tako rekoč nič. Spet ta intuicija! Ki pa je resni zdravnici nisem mogla razlagati, ko me je ogorčeno prepričevala, naj grem na amniocentezo. A kaj bi ta spremenila? Morda bi se končala zaželena nosečnost, zadnja možnost za otroka.

Nosečnost je hitro tekla in v 30. tednu so se nekega večera nenadoma pojavili popadki. Skušala sem jih ignorirati, upala sem, da se motim, a ko so se pojavljali že na sedem minut, so mi v ušesih še bolj odzvanjale besede o tem, da ne bi smelo priti niti do enega. Predvsem pa ne deset tednov prezgodaj! Za namenček je eden od otrok bruhal kot za stavo in ker nimamo babi servisa, sem se sama odpeljala z avtom v dvajset minut oddaljeno porodnišnico. Spet povsem mirna, saj sem vedela, da bo vse v redu. To sem preprosto čutila in tako je bilo. Popadke so zaustavili.

Z ginekologinjo sva se dogovorili, da izvede carski rez pri dopolnjenih 38. tednih nosečnosti. Bila je napeta, jaz pa mirna. Če se samo spomnim prvega carskega reza! Bil je tako hud, da še štiri dni nisem mogla vstati iz postelje, kdaj sem otroka prvič videla, se niti ne spomnim. Pri drugem, ki je potekal s spinalno analgezijo, mi je ta popustila sredi poroda. Tudi v tretje … Četrti carski rez pa je bil zame od vseh najlažji! Nagrajena sem bila s krepkim novorojenčkom, ki je že dva tedna pred rokom tehtal štiri kilograme in že isti večer po operativnem porodu sem naredila nekaj korakov po sobi!

Ko sem domov odnesla našo štručko, sem se večkrat spomnila na nihanje med pogumom in strahom. In na čudeže, ki se včasih zgodijo. Eden od skrbnih zdravnikov, ki so spremljali četrto nosečnost, je večkrat meril maternično steno. Tisto, ki je bila po tretjem carskem rezu tanka kot celofan. Tisto, ki je vzdržala nekaj ur prezgodnjih popadkov. Tisto, ki je proti koncu nosečnosti na mestu reza merila neverjetnega 1,2 milimetra in se med nosečnostjo odebelila namesto stanjšala.

Mami na četrto potenco

Odgovorno starševstvo in zakonci

Vsebina odgovornega starševstva pa se s tem ne konča. V znameniti encikliki papeža Pavla VI. z naslovom Človeško življenje, se pojem odgovornega starševstva omenja v štirih pomenskih okvirih:

1. V biološkem smislu gre najprej za spoznavanje in spoštovanje tistih zmožnosti, ki staršem omogočajo posredovanje življenja. To pomeni, da sta zakonca najprej povabljena, da si pridobita temeljito znanje o tem, kakšno telesno bogastvo vsebujeta tako žensko kot moško telo. Glede na to bosta lažje odkrivala in obvladovala zakonitosti njune plodnosti kot tudi njune zakonske ljubezni.

2. Glede na človekove strasti in nagone, odgovorno starševstvo pomeni gospostvo razuma in volje, ki usmerja in nadgrajuje omenjeni človekovi razsežnosti.

3. Z ozirom na fizične, ekonomske, psihološke in družbene pogoje odgovorno starševstvo pomeni skupno odločitev zakonskega para, da bo njun zakon rodoviten; v primeru utemeljenih razlogov pa tudi odločitev, da začasno omejita posredovanja življenja in rojstvo otrok. Finančni problemi, nakup stanovanja in krediti, medicinske indikacije itd. so tako lahko upravičeni razlog, da se zakonca za nekaj časa odločita in ne bosta imela otrok oz. jih bosta imela v večjem razmaku.

4. Zakonca sta, v okviru odgovornega starševstva, povabljena, da odkrivata dolžnosti, ki jih imata zakonca do Boga, drug do drugega, do lastne družine in do družbe.

Na splošno velja, da sta zakonca v vesti povabljena k odgovornemu zakonskemu in družinskemu življenje, ki vključuje medsebojno spoštovanje, skrb za versko in duhovno življenje ter odločitev za posredovanje življenja. S tem se zakonca odzivata na temeljno vabilo zakonskega življenja namreč, da stalno oblikujeta svojo vest in se sprašujeta, kakšno družinsko življenje naj uresničujeta. To pa storita vsakokrat, ko preverjata in uresničujeta tiste norme zakonskega življenja, ki to življenje hranijo ter zavračata vse tisto, kar takšno življenje ogroža (nezvestoba, nasilje). Zakonci, ki želijo živeti odgovorno starševstvo so vedno v službi ljubezni. Gre za tisto ljubezen, ki poudarja samodarovanje in odkrivanje božje podobe v sozakoncu in otrocih. Zakonci ki sprejmejo v svojo sredo Boga in odkrivajo Božji načrt zase in za svoje bližnje, so tisti za katere lahko velja, da živijo Božje kraljestvo že na tem svetu. Oz. z Jezusovimi besedami: »Božje kraljestvo je med vami (Lk 17,21).«

Papež Janez Pavel II. Je predstavil svoj pogled na odgovorno starševstvo v svojem nagovoru, ki je dosegljiv na http://www.ewtn.com/library/PAPALDOC/JP840801.HTM

Načrtovanje družine je zelo lepo predstavljeno na http://www.solazazivljenje.si/naravno_nacrtovanje_druzine.html

Dr. Tadej Strehovec