En sam test za vse bolezni

Test z imenom genetski MoT bo razpoznal veliko širšo paleto podedovanih
motenj, kakor jih je mogoče ugotoviti pri zarodkih zdaj, bo pa tudi hitrejši in
točnejši. Zdaj lahko na tak način razpoznajo le dva odstotka od 15.000 znanih
genetskih bolezni. Novost pomeni ustvarjanje zarodkov z umetno oploditvijo
(IVF) in nato odstranitev ene same celice od vsakega dva dni starega zarodka. Te
celice testirajo s posebno tehniko (karyomapping), preden vsadijo v maternico
zdrav zarodek.

Ta izboljšava pa bo poglobila etični problem v zvezi z ustvarjanjem
»dizajnerskih otrok«, lepih in zdravih otrok po naročilu, saj bo zelo razširila
krog testirancev. Test, ki ga je razvil Bridge Centre v Londonu, razpoznava
večkratne genetske variacije, tako da znanstveniki lahko preiskujejo
kombinacije, ki skupaj pomenijo večje tveganje za sladkorno bolezen, bolezni
srca ali raka. Uporabo mora seveda najprej dovoliti zakonodajalec. Test namreč
vpliva tudi na genetsko zasebnost, saj ne ugotavlja le mutacij, ki povzročajo
resne motnje, kakršne so cistična fibroza, mišična distrofija in Huntingtonova
bolezen, temveč razkriva tudi prihodnjo občutljivost zarodka za celo vrsto
drugih bolezni. Starši, denimo, bi lahko izvedeli, ali je zarodek v nevarnosti,
da bo v prihodnosti zbolel za Alzheimerjevo boleznijo, boleznijo srca ali rakom
na dojki. To razkrivanje kočljivih zdravstvenih podatkov o otroku, ki ne more
dati privoljenja, pa bi že pomenilo vdiranje v zasebnost.

Britanski znanstveniki opozarjajo na še eno dobro stran testa: izboljšal naj
bi možnosti za nosečnost pri neplodnih parih z izbiro zarodkov, ki imajo
največje možnosti, da se normalno razvijejo.

Profesor Alan Handyside, pionir te tehnike, bo za uporabno dovoljenje
zaprosil upravo za človeško oplojevanje in embriologijo (HFEA, Human
Fertilisation and Embriology Authority). Test bo stal približno toliko kot
sedanji pregledi, vendar se bo cena znižala, ko se bo tehnologija razvila.
Tehnično bi bilo ta test mogoče uporabljati za izbiranje zarodkov s prav
določeno barvo oči ali z geni, o katerih se ve, da vplivajo na višino ali težo.
A Alan Thornhill, znanstveni direktor Bridge Centre, je pomirljivo dejal: »Kakor
hitro začneš iskati več kot dve ali tri lastnosti, nimaš možnosti, da bi našel
vse tri v enem zarodku. Potrebovali bi na tisoče zarodkov, a toliko jih ne
znamo ustvariti v praksi. Povrh pa bi takšno početje prepovedala HFEA.«

Vir: delo.si

“Pošastni” zakon o zarodkih in kloniranju z veliko večino sprejet v spodnjem domu britanskega parlam

Poleg tega, da zakon dovoljuje kloniranje človeških in živalskih zarodkov za poskuse, bo uzakonil tudi vsa posamezna dovoljenja britanskega Urada za človeško oploditev in embriologijo zadnjih 16 let. Dovolil bo homoseksualnim partnerjem, da bodo imeli otroke, spočete v epruveti, potem ko zdravnikom med postopki umetne oploditve ne bo več treba upoštevati »potrebe po očetu«. Omogočal bo spočetje otrok, tako imenovanih »rešilnih sorojencev«, ki bodo darovalci tkiv za sorojence, in dovoljeval bo gensko manipulacijo za evgenične namene. V začetku tega tedna so razkrili tudi, da vlada namerava uporabiti zakon tako, da bo dovoljeval ustvarjanje človeških klonov iz tkiv, vzetih opravilno nesposobnim pacientom, ki ne morejo dati soglasja.

Direktor Združenja za zaščito nerojenih otrok John Smeaton je glasovanje označil kot »tragično«, sam zakon pa kot »pošasten«, rekoč: »Tolaži nas edino to, da so se tisoči ljudi po vsej državi pridružili skupnemu boju za solidarnost z nerojenimi otroki.«

Smeaton je izkazal spoštovanje voditeljem skupnosti in cerkvenim voditeljem, denimo kardinalu Keithu O’Brienu, edinburškemu nadškofu, in škofu Patricku O’Donoghueju iz Lancastra, ki so dokazali, »da močna, jasna in pogumna stališča lahko svetost človeškega življenja postavijo na prvo mesto v javni razpravi«.

»Množica« zdravnikov, pravnikov in akademikov pa tudi predstavnikov drugih veroizpovedi se je združila v skupnih prizadevanjih različnih skupin za življenje, da bi nasprotovali zakonu.

»Posamezni borci za življenje in njihovi podporniki,« je dejal Smeaton, »so dokazali, da lahko sodelujejo in oblikujejo politično učinkovit boj na državni, pokrajinski in krajevni ravni.«

»Kljub sprejetju zakona o kloniranju pa si gibanje za življenje še naprej prizadeva za mirno in vplivno gibanje, ki nasprotuje kulturi smrti,« je še povedal Smeaton.
V odgovoru na načrtovani vladni predlog, ki je onemogočil glasovanje o amandmajih, ki naj bi razširili veljavo britanskega zakona o splavu iz leta 1967 na Severno Irsko, je Betty Gibson, predsednica severnoirskega Združenja za zaščito nerojenih otrok, rekla: »Spričo takšnega nasprotovanja je ministrski predsednik spoznal, da bi nastala ustavna dilema, s katero bo se moral ubadati, če bi poslanci, ki zagovarjajo splav, prezrli severnoirsko skupščino.«

Več tednov so občila poročala, da so ministre posvarili, da bi se zaradi poskusov vsiljevanja zakonitega splava Severni Irski člani skupščine v Stormontu lahko umaknili iz kočljivih pogajanj o zakonodajnih in političnih vprašanjih, povezanih z mirovnim procesom.

Vir: Hilary White, LifeSiteNews.com

Več kot 90 % Američanov želi omejitve glede splava

Samo 8 % jih je izbralo prvo možnost, ki se je glasila, da bi moral biti splav na voljo ženski kadarkoli med celotno nosečnostjo, 13 % pa jih izbralo šesto možnost, da splav ne bi smel biti dovoljen nikoli in v nobenih okoliščinah.

8 % jih je izbralo drugo izjavo, da naj bi bil splav dovoljen samo v prvih šestih mesecih nosečnosti, 24 % pa jih je obkrožilo tretjo možnost, po kateri naj bi bil splav dovoljen samo v prvih treh mesecih nosečnosti.

Največ, 32 %, jih je izbralo četrto možnost, ki splav dovoljuje samo v primeru posilstva, incesta in z namenom, da se reši življenje nosečnice. 15 % jih je izbralo peto možnost, po kateri bi bil splav dovoljen samo, da bi rešili življenje nosečnice.
Anketa je razkrila tudi, da je samo 15 % ljudi, ki zagovarjajo »izbiro«, naklonjenih neomejenim možnostim splava skozi vso nosečnost.

71 % anketirancev, ki so naklonjeni pravici do splava, je reklo, da bi precej omejili splave. Od teh bi jih 43 % omejilo splav na prve tri mesece nosečnosti, 23 % pa na primer posilstva, incesta in reševanja življenje matere.

Vrhovni vitez Carl. A. Anderson je dejal, da rezultati ankete dokazujejo, da izraz »za pravico do splava«, kadar je uporabljen v širšem pomenu, brez potrebe polarizira razpravo o splavu in zakriva dejstvo, da se Američani strinjajo, da bi bilo treba pravico do splava bistveno omejiti.

Povezava do celotnega besedila ankete:
http://www.kofc.org/un/cmf/resources/Communications/documents/moralissues.pdf

Vir: Thaddeus M. Baklinski, LifeSiteNews.com

Izvorne celice iz človeških mod?

Iskanje izvorne celice, ki ni iz zarodka

Zaradi tega se številni znanstveniki po svetu trudijo iskati drugačne metode, kako priti do izvornih celic. V številnih tkivih se nahajajo nekakšne izvorne celice, ki imajo delno ohranjeno možnost razvoja v različne vrste telesnih celic, vendar so možnosti spreminjanja takšnih telesnih celic omejene in zato zaenkrat ne kaže, da bi lahko izpolnile vse obete, ki jih daje možnost zdravljenja z izvornimi celicami. Druga možnost pa so posebne izvorne celice, ki se nahajajo le v nekaterih tkivih in katerih značilnost so hitre delitve v neomejenem obsegu (običajne človeške celice se namreč lahko delijo le nekajkrat, nato pa propadejo). Takšne celice so na primer celice kostnega mozga, iz katerih venomer nastajajo nove krvne celice (bele in rdeče krvničke). Druge, podobne celice, pa se nahajajo v modih in iz njih ves čas nastajajo nove in nove semenčice. Najzgodnejši predstavniki semenčic se imenujejo spermatogoniji in to so zelo nespecializirane celice, ki imajo praktično neomejeno možnost celičnih delitev, medtem ko se večina celic v našem telesu deli lahko le nekajkrat, tudi če jih prestavimo v laboratorij in jih gojimo v umetnih pogojih. Zaradi tega spermatogoniji vsaj teoretično predstavljajo odlično možnost, da bi iz njih pridobili izvorne celice, ki bi bile bolj podobne embrionalnim izvornim celicam, kot pa celice iz drugih tkiv.

Nemškim znanstvenikom je zdaj zares uspelo spermatogonije iz človeškega moda vzgojiti v neko vrsto izvornih celic. Spermatogonije so z gojenjem v laboratoriju uspeli spremeniti v celice, ki so še bolj podobne izvornim celicam zarodka, in v posameznih poskusih so celice uspeli spremeniti v različne celice, ki jih lahko najdemo v človeškem organizmu. To je bil sicer šele prvi tak poskus, ki pa je dal zelo vzpodbudne rezultate, ki kažejo, da bi spermatogonije iz mod lahko morda kdaj v prihodnosti uporabili za izdelavo novih tkiv. Če bi znanstvenikom uspelo te postopke dovolj izpopolniti, bi lahko nekoč v prihodnosti moškemu bolniku s pomočjo biopsije odvzeli nekaj celic iz moda, iz njih najprej vzgojili izvorne celice in nato te izvorne celice vzgojili v celice, ki bi jih takšen bolnik potreboval (na primer živčne celice ob poškodbah ali boleznih možganov, srčne mišične celice ob oslabelosti srca, celice, ki proizvajajo inzulin za bolnike s sladkorno boleznijo in podobno), takšne celice oziroma tkivo pa bi nato bolniku vsadili nazaj v njegovo telo brez nevarnosti zavrnitve, saj bi mu dejansko dodali njegove lastne celice.

Kaj pa ženske?

Če bo metoda kdaj prišla dejansko v klinično prakso, bo seveda imela eno veliko pomanjkljivost – z njo bomo lahko pomagali le polovici pacientov, saj imajo moda le moški. Pri ženskah so sicer v zadnjih letih ugotovili prisotnost izvornim celicam podobnih celic tudi v jajčnikih, vendar pa je teh celic malo in predstavljajo le nekakšno rezervo v jajčniku, ter ne nastajajo vedno nove v velikih količinah tako kot pri moških, poleg tega pa je do njih z biopsijo tudi mnogo težje priti. Kljub temu pa bi lahko metoda pridobivanja izvornih celic iz mod vsaj v nekaterih primerih lahko pomagala tudi ženskam. Ženske bolnice bi namreč lahko med bližnjimi sorodniki poiskale darovalca spermatogonijev, iz katerih bi lahko vzgojili potrebne celice oziroma tkiva. Te celice bi bile sicer delno različne od tkiv bolnice, a kljub temu mnogo bolj podobne kot pa celice nekega povsem drugega darovalca. Zato bi lahko v večini takšnih primerov lažje obvladovali zavrnitveno reakcijo.

Seveda pa so vse te metode še v fazah raziskav, saj zaenkrat premalo vemo o samih izvornih celicah in o tem, kako jih vzgojiti v različne specializirane celice.

Vir:delo.si

FILIPINOM GROZI POLITIKA „DVA OTROKA NA DRUŽINO“

Ob koncu tedna so začasno ustavili razpravljanje, vendar ga bodo kmalu nadaljevali.
Skupine za življenje budno bedijo pred parlamentom, da bi od blizu spremljale
proces tega zakona.

Po neuspelem poskusu leta 2005, da bi prodrl prvotni osnutek zakona o
reproduktivnem zdravju, se je znova sestal novi kongres, predstavil tri nove
osnutke zakonov, jih povzel v sedanji predlog ter prek odbora za prebivalstvo vložil
maja 2008 novi osnutek zakona brez predpisanega postopka.

Filipinski odbor zakonodajalcev za prebivalstvo in razvoj /PLCPD/ sodeluje z mednarodno mrežo Načrtovano starševstvo /"Planned Parenthood"/ in skladom za prebivalstvo pri Združenih narodih pri zakonodaji, katere namen je zmanjšati prebivalstvo v tej deželi z vsemi možnimi sredstvi ter znižati število bolezni HIV/aids in drugih spolno prenosljivih bolezni. Sklad Združenih narodov je za to za Filipine namenil 26 milijonov ameriških dolarjev.

Zakon bo naložil „idealno velikost družine“ ter pripravil pot za predlagano politiko „dva otroka na družino“. Predvideva stroge kazni do 6 mesecev zapora in velike globe za tiste, ki se ne bodo ravnali po predlaganem razporedu reproduktivne
zdravstvene oskrbe.

Po zakonu lahko te kazni zadenejo kogarkoli, „ki bi zlonamerno širil napačne
informacije o namenu ali določbah tega zakona“.

Zakonske določbe zahtevajo mrežo zdravnikov, uradnikov za prebivalstvo v vsaki provinci, ter narodni učni načrt, ki bo petošolcem podajal  spolno vzgojo.

Utišanje staršev

Predsednica filipinskega sklada za družino Eileen Macapanas Cosby je za agencijo Zenit povedala, da je „v nevarnosti svoboda govora. Starši ne bodo mogli ugovarjati.
Zdravstveni delavci bodo prisiljeni delati proti svoji vesti. Zaposleni bodo
morali opravljati usluge za načrtovanje družin. "Mednarodno Načrtovano
starševstvo" prodaja lažne domneve, da bo dostop do kontracepcije omilil
revščino ter zmanjšal število splavov. Mnogi, ki ne razumejo katoliškega
družbenega nauka, so to "kupili,“ je razložila Cosbyjeva. „Prav zato, ker je
dežela katoliška, si je "Načrtovano starševstvo"  izbralo za tarčo Filipine.“

Cosbyjeva je opozorila na trditev predsednika škofijske komisije za družino in življenje nadškofa Pacina Aniceta, ki je dejal: „Če si katoličan, se obnašaj kot
katoličan. Sicer nisi tisto, kar izpoveduješ.

Filipinski škofje podpirajo posredniško gibanje proti sprejetju zakonskega predloga. Pripominjajo, da bo zakon o kontracepciji nujno vseboval splav.

Na svojem blogu je nadškof Oscar Cruz iz Lingayen-Dagupana zatrdil: „Ni težko
videti, da že sam naslov zakona pove veliko, vendar pa njegova nedokončana fraza
‘v druge namene’ namiguje na njegovo težko uresničeno ogromno ceno in in hude
moralne stroške.“

Preostala Azija

Filipinski kristjani nameravajo zbrati milijon podpisov proti osnutku zakona o
reproduktivnem zdravju in ga predložiti kongresu. Pater Melvin Castro s
tajništvaurada za življenje pri
filipinski škofovski konferenci je poročal, da so do sredine septembra zbrali
že 100.000 podpisov volivcev.

Filipinski sklad za družino ljudi vabi, naj podpišejo peticijo na njihovi spletni strani.

„Cerkev moramo braniti zdaj, sicer bo v nevarnosti preostala Azija,“ je dejala
Cosbyjeva.

 

„Resnica pri tej zadevi je ta, da bo zakonski osnutek privedel do izvajanja politike nemorale – predlaganih sintetičnih kontracepcijskih sredstev, ki so končno
narejena za uničevanje zdravja, ker usmerja idejo o odgovornem starševstvu v
zmanjševanje prebivalstva, za katero predlagatelji trdijo, da bo imela za
posledico napredek po nerazvitih deželah, kakršna je naša,“ je na svoj blog
zapisal nadškof Cruz. „Navsezadnje ni nobeno človekovo dejanje, noben zakonski osnutek, nobena izvršna oblast, nobena sodna dejavnost nad in čez moralo. Morala ni nepomembna niti v politiki neindiferentna v laični družbi. Ne glede na raso, barvo in vero vpletenih; tisti trenutek, ko posamezniki zapravljajo čas z zasebnimi moralnimi načeli, ko vlada prezira javna moralna načela, zapadejo družine oziroma država v velike težave. To je ustaljen nauk zgodovine.“

Spletna stran sklada za filipinske družine: www.filipinofamilyfund.org

Vir: zenit.org