Kontracepcijska tabletka povzročila smrt mlade Irke

Po sodni preiskavi v torek je Julijin oče Ray v imenu družine – žene Angele in dveh hčerk – namenil posebno pozornost dejstvu, da je bila tabletka glavni dejavnik pri smrti njegove hčerke.

„Tabletka je bila glavni vzrok smrti naše hčerke in to hočemo razglasiti, da bodo druge žene obvarovane te nevarnosti,“ je dejal gospod Hennesy. „Zdravniki se zavedajo tveganja, jaz pa bi rad posvaril žene na možne posledice jemanja tabletke. Nikakor nočem, da bi se to pripetilo še kakšni družini.“

Na dublinskem sodišču je patolog Peter Szontagh-Kishazi poudaril, da je kontracepcija povzročila trombozo pri Julie Hennessy. „Edini pomembni dejavnik je bila oralna kontracepcijska tabletka. Strdek je poznana nevarnost pri uporabi kontracepcijske tabletke. Nobeno drugo zdravilo ni tako tvegano kakor oralna kontracepcijska tabletka.
Nekateri preiskovalci so hoteli navajati kot vzrok dejstvo, da je Julie hodila na delo z letalom. Vendar je Szontagh-Kishazi dejal, da čeprav je letenje zlasti v ekonomskem razredu že kdaj povzročilo strdek, to ni bil vzrok njene smrti, saj bi se v tem primeru strdek naredil na letalu, v tem primeru pa je prišlo do ‘nenadne komplikacije.’“

Strdek je le eno od tveganj za zdravje pri jemanju kontracepcijske tabletke. Po pripombi endokrinologinje dr. Marie Kraw študije kažejo, da jemanje oralne tabletke pri ženah poveča tveganje za raka na dojki za 24 odstotkov. Hormonska kontracepcijska sredstva naredijo telo tudi veliko bolj dovzetno za spolno prenosljivo okužbo, znano pod imenom človeški virus papilloma (HPV). Druge spolne bolezni, kot so HPV, gonoreja, chlamydia, chancroid in sifilis, so tudi pogostnejše pri tistih, ki jemljejo tabletko. Poleg tega je znano, da tabletka povzroča osteoporozo in zmanjšuje proizvajanje mleka pri doječih materah.
Študije tudi kažejo, da tabletka verjetno povzroča zmanjšanje spolne sle, neko posebno poročilo pa je pokazalo, da tabletka povečuje nevarnost srčne kapi za 100 odstotkov.
Poleg tega pa je dokazano, da tabletka za nadzorovanje rojstev povzroča pogostni medicinski splav, ker postane stena maternice sovražna do novo spočetega človeškega bitja. Stanje v maternici lahko povzroča težave pozneje, ko žena hoče zanositi. Dejansko je rodnost pri ženah, ki jemljejo tabletko, 26 odstotkov nižja.

O poskusni uporabi tabletke v Latinski Ameriki je dr. Krawova izjavila: “Začeli so uporabljati desetkrat večjo količino estrogena – ‘Zares hočemo zablokirati te možgane.’ – No, in kaj se je zgodilo? Ženske so zaradi teh zdravil umrle v prvi poskusni fazi, vendar so bile v Portoriku, zato (je bilo pač) dobro. Nismo imeli medicinske etike, zato smo šli dalje in še naprej poskušali.“

Ta nevarnost pa obstaja tudi pri redni kontracepcijski tabletki z nizko vsebnostjo hormonov. Kot je poudarila Krawova: „Problem je v tem, da do smrti še vedno prihaja, čeprav je vsebnost estrogena v tabletkah znižana približno štirikrat.“

Vir: Elizabeth O’Brien, LifeSiteNews.com

Mladostnikova razmišljanja o spolnosti

Ena izmed pogostejših vprašanj, ki si jih zastavljajo, so:
– Sem nor/a, ker razmišljam o spolnosti?
– Ali vsi ljudje počutijo tako kot jaz?
– Sem normalen/na, ker hočem masturbirati?
– Kako bom vedel/a kdaj in kako “to narediti”?
– Ali lahko postanem homoseksualec/ka?
Od kod pridejo seksualni občutki? So seksualne fantazije nekaj slabega?

Na vprašanje, od kod pridejo spolni občutki, ni enostavno odgovoriti; gotovo lahko del krivde pripišemo povišani produkciji hormonov, zaradi česar so ti občutki v adolescenci bolj intenzivni kot v odrasli dobi. Pomembno vlogo pri spolnem prebujenju igrajo tudi kulturna prepričanja, kot na primer, da naj bi se fantje zanimali za dekleta, da so dekleta romantična in hrepenijo po ljubezni…
Danes vemo, da so spolno poželenje in fantazije običajen pojav, ki jih doživljajo vsi ljudje, ne glede na spol, raso ali starost. Dobro je, da se mladostnik zaveda, da nobene fantazije same po sebi niso bolne, nenavadne ali napačne. Samo fantazije, še tako bizarne, nikomur ne škodujejo. Vsakdo včasih v določenem obdobju svojega življenja sanjari o spolnem odnosu z osebo istega spola, z bratom, sestro, ali si predstavlja, da sodeluje v orgiji, si določene ljudi predstavlja gole ipd. Posilstvo, incest ali vzburjenje samo v primeru, ko nekoga opazujemo, je nedopustno, samo razmišljanje o prepovedanih spolnih dejanjih pa je normalno. Tisto, kar je pri spolnih fantazijah res škodljivo, je vzbujanje občutka krivde. Pri najstnikih, ki verjamejo, da so spolne fantazije nekaj slabega in grdega, obstaja večja verjetnost, da bodo na tak način dojemali tudi svojo dejansko spolno aktivnost.

Raziskave so pokazale, da dve tretjini najstnikov obeh spolov poroča o prisotnosti spolnih fantazij. Ugotovitev, ki bo najverjetneje pomirila številne starše je, da ima večina mladostnikov raje fantazije kot dejansko spolnost, saj so fantazije oblikovane po lastnih željah in so varnejši uvod v kasnejše spolno življenje kot sam spolni akt.

Je masturbiranje nevarno in nemoralno?

Pogosto najstniki verjamejo, da je masturbiranje homoseksualno dejanje, nekateri celo menijo, da zavira spolni razvoj, izsesa življenjsko moč, povzroča akne, posuši “grdo roko” ipd. Pogovor o masturbiranju je za mladostnike zelo občutljiva tema o kateri se večina ne pogovarja niti z najboljšimi prijatelji.
Tako za starše kot tudi najstnike je koristna informacija, da je masturbiranje naraven, neškodljiv način občutenja spolnega ugodja in sprostitve spolne napetosti. Mnogo ljudi občasno masturbira, tudi tistih, ki so poročeni in imajo kvalitetno spolno življenje. Če starši odkrijejo, da njihov najstnik masturbira, naj ne bodo presenečeni, jezni ali zaskrbljeni.

Bom postal homoseksualec/ka?

V določenem obdobju adolescence so vsi mladostniki zaskrbljeni, ali so morda homoseksualno usmerjeni. V začetku pubertete je večina otrok še homosocialnih kar pomeni, da so v ospredju še vedno istospolna prijateljstva. Tako lahko na primer deklica, ki se žgečka s svojo prijateljico, doživi spolno vzburjenje; deček lahko dobi erekcijo, ko se spomni na naga telesa sovrstnikov pod skupnimi tuši po treningu … Tovrstne izkušnje še ne pomenijo, da gre za prisotnost homoseksualnih nagnjenj, temveč le, da je njihov trenutni seksualni razvoj pred socialnim razvojem.

Razvoj zaskrbljenosti glede spolne usmerjenosti ima lahko različna ozadja:
– Raziskave kažejo, da se je vsaj polovica dečkov in tretjina deklic v zgodnji adolescenci kdaj udeležila spolnih igric (npr. preizkušanje v poljubljanju) s svojimi vrstniki istega spola. Pogosto se zgodi tudi, da se “zatreskajo” v starejše posameznike ali učitelje istega spola. Gre za razvojno normalen pojav preizkušanja; otrok se ob teh izkušnjah počuti neprijetno šele, če se mu drugi zaradi tega posmehujejo.
– Poleg omenjenega razloga lahko strahovi o istospolni usmerjenosti izhajajo še iz dejstva, da nekateri mladostniki dolgo časa, v primerjavi s svojimi vrstniki, nimajo spolnih odnosov, pa čeprav še nikoli niso čutili privlačnosti do istega spola. Ob tem spoznanju se hitro začno spraševati, ali je z njimi kaj narobe.

– Velik delež skrbi pa gotovo povzročajo utirjeni spolni stereotipi, ki narekujejo, kako naj bi se obnašali predstavniki svojega spola (npr. dečki ne jokajo, se ne zanimajo za balet ali gledališče; deklice naj se oblačijo privlačno, naj ne igrajo nogometa ipd).

Adolescenca je obdobje spraševanja, eksperimentiranja, seksualne prioritete so še oklevajoče. Nihče pravzaprav ne ve, zakaj večina ljudi postane heteroseksualno, nekateri pa istospolno usmerjeni. Dejstvo je, da posameznikova spolna orientacija ni zavestna ali prostovoljna odločitev, ki pride čez noč. Starši nimajo moči, da bi lahko vplivali na spolno usmerjenost svojih najstnikov – poskusi spreminjanja spolne usmerjenosti lahko zahtevajo visoko psihološko ceno.
Adolescenti morajo vedeti, da svoje spolne usmerjenosti ne morejo izbirati, kot tudi ne rase, spola ali socialnega statusa. Če se bodo naučili, da homoseksualnost ni perverzija, ampak le drugačen način ljubezni, bodo gotovo manj zaskrbljeni glede svojih misli in izkušenj z istim spolom.

Pornografija. Da ali ne?

Veliko mladostnikov ima izkušnje z listanjem po pornografskih revijah ali z branjem ljubezenskih romanov z vročimi erotičnimi scenami. Večina strokovnjakov meni, da je mehka pornografija (slike nagih moških in žensk v določenih spolnih položajih) relativno neškodljiva. Tovrstno gradivo, ki lahko pomaga potešiti radovednost ali je celo pripomoček za masturbiranje, ne bo pospešilo, zavrlo ali kako drugače zmotilo spolnega razvoja mladostnika. Problem nastane, če so te revije edini vir informacij o spolnosti. Na tak način lahko mladostnik dobi napačno predstavo o spolnem življenju. Poleg tega si lahko na podlagi teh informacij ustvari nerealistična pričakovanja glede samega spolnega akta (npr. moški mora biti sposoben držati erekcijo vsaj 20 min, ženska mora doživljati multiple orgazme). V večini primerov je navdušenje nad pornografijo prehodno. Morda je bolje, da starši že vnaprej razložijo otroku, da vsebine v revijah ne predstavljajo realnosti, da se ljudje ne vedejo, kot je opisano v revijah ipd.

Trda pornografija (nazorni prikazi in opisi spolnih aktov, ki skrunijo in onečaščajo spolno intimnost) lahko veliko bolj negativno vpliva na mladostnikovo mnenje o spolnosti. Trda pornografija poveže spolnost z agresijo (sado-mazohistični prizori so pogosti), popači žensko-moške spolne odnose (moški vedno nadvladuje žensko in ženska v tem uživa), ignorira intimnost (ljubezen in spolnost sta nepovezana, ali pa je ljubezen pomešana s pohoto in obsedenostjo) in poda napačno sliko o spolnem vedenju odraslih. Še večja težava je s pornografskimi filmi, kjer pa za razliko od revij, zmanjka prostora za domišljijo. Če starši naletijo na revije ali filme s trdo pornografijo pri svojih najstnikih, naj jim tudi podajo argumente, zakaj nameravajo tovrstno “učno” gradivo zapleniti.

Kadar želimo z mladostnikom govoriti o tako občutljivi temi kot je spolnost, je dobrodošlo, da vsaj približno vemo in razumemo, kaj vse mu roji po glavi, a ga je sram povedati. Seksualne fantazije, masturbiranje, homoseksualnost in pornografija so še vedno besede, ki so težko izgovorljive v pogovoru otrok-starš, a če je starš pripravljen na te vsebine, ga pogovor o spolnosti s svojim najstnikom ne bo spravljal v zadrego. V naslednjem prispevku pa nekaj več o napotkih, kako se s svojimi potomci pogovarjati o spolnosti.

Vir: Alma Kristan, trendi.siol.net