Iz medijev odstranite vse seksualizirane podobe žensk

V dopolnitev poročila je posebna skupina združenja APA izdala raziskavo o vsebini in učinkih praktično vseh oblik medijev, vključno s televizijo, glasbenimi video spoti, glasbenimi besedili, revijami, filmi, video igricami in internetom. Preučili so tudi nedavne oglaševalske kampanje in načine pospeševanja prodaje izdelkov, namenjenih dekletom.

Do seksualizacije pride, kadar vrednost neke osebe izhaja zgolj iz njene spolne privlačnosti ali obnašanja, pri čemer so vse druge značilnosti zanemarjene, in kadar oseba postane spolni objekt, na primer stvar za spolno rabo nekoga drugega.

Primerov seksualizacije deklet v vseh vrstah medijev, vključno z vizualnimi mediji ter drugimi oblikami, na primer besedili pesmi, kar mrgoli. In, glede na poročilo, se je njihovo število verjetno še povečalo s pojavom ‘novih medijev’ in z dejstvom, da so mediji povsod navzoči in dostopni. Vpliv in odnos staršev, bratov, sester in prijateljev lahko še poveča pritiske seksualizacije

»Posledice seksualizacije deklet v današnjih medijih so zelo resnične in bodo verjetno imele negativen vpliv na zdrav razvoj deklet,« pravi dr. Eileen L. Zurbriggen, predsednica posebne delovne skupine združenja APA in izredna profesorica psihologije na Univerzi v Kaliforniji, Santa Cruz. »Imamo številne dokaze, na podlagi katerih lahko sklepamo, da ima seksualizacija negativne učinke na mnogih področjih, tudi na področjih kognitivnega razvoja, telesnega in duševnega zdravja, ter zdravega spolnega razvoja.«

Dokazi, pridobljeni z raziskavo, kažejo, da so te posledice naslednje:

Kognitivne in čustvene posledice: Seksualizacija in objektivizacija spodkopljeta zaupanje v lastno telo in udobno počutje v lastni koži, kar vodi v čustvene težave in probleme s samo-podobo, med drugim v sram in strah.

Duševno in telesno zdravje: Raziskava povezuje seksualizacijo s tremi najpogostejšimi zdravstvenimi problemi na področju duševnega zdravja, ki jih diagnosticirajo pri dekletih – motnje hranjenja, nizka samo-podoba in depresija ali potrtost.

Spolni razvoj: Preko raziskave se lahko domneva, da ima seksualizacija negativne posledice za dekletovo zmožnost razviti zdravo spolno samo-podobo.

Glede na poročilo so starši tisti, ki lahko igrajo pomembno vlogo: lahko prispevajo k seksualizaciji lastnih hčera ali pa so tisti, ki jih zaščitijo in poučijo. Poročilo združenja APA poziva starše, vodstva šol in vse zdravstvene strokovnjake, naj bodo pozorni na potencialne vpliv seksualizacije na dekleta. APA trdi, da bi morale šole vse dijake učiti spretnosti medijske pismenosti ter da bi morali informacije o negativnih učinkih seksualizacije deklet v medijih vključiti v svoje programe spolne vzgoje in medijske pismenosti.

»Kot družba moramo vse te seksualizirane podobe zamenjati s podobami, ki dekleta prikazujejo v pozitivnih okoljih – s podobami, ki prikazujejo enkratnost in sposobnost deklet,« trdi dr. Zurbriggnova. »Naš cilj bi moral biti vsem odraščajočim fantom in dekletom nuditi sporočila, ki vodijo k zdravemu spolnemu razvoju.«

Celotno poročilo združenja APA je na ogled na:
http://www.apa.org/pi/wpo/sexualizationrep.pdf

Najmanjši dojenček

Amillia je bila ob rojstvu velika le 24 centimetrov. Zdravniki so jo skoraj štiri mesece opazovali 24 ur na dan. “Nismo verjeli, da bo preživela. Dokazala nam je, da smo se zmotili,” je povedal dr. William Smalling. Amillia, njeno ime v latinščini pomeni bojevnica, je imela velike težave z dihanjem in s prebavo. Zdravniki so poleg tega v njenih možganih odkrili manjšo krvavitev. Kljub slabim diagnozam se je v pičlih šestih tednih dekličino zdravstveno stanje znatno izboljšalo.

“Nismo si mogli predstavljati, da bo prišla tako daleč. Počasi postaja podobna dojenčku. Čeprav je težka le 1,8 kilograma, je zame videti kot pravi debelušček. Amillie nisem smela pestovati šest tednov. To je bilo zame najhuje,” je povedala Amilliina mati, Sonja Taylor.

Zdravniki so sicer še sporočili, da je treba zdravje dojenčice še vedno budno nadzorovati. Amillia bo morala biti še kar lep čas ‘priklenjena’ na kisikovo bombo in jemati zdravila proti astmi.

Vir: http://24ur.com

Italijanski sodnik ukazal splav

Po poročanju italijanske La Stampe dekle ni želelo splaviti, čeprav je oče otroka mladoletničin komaj 15-letni fant. Dekličini starši so vseeno zahtevali splav, češ da si bo z materinstvom uničila življenje. „Otroka ne moreš obdržati … Moraš ga splaviti in oče naj za to ne zve,“ je Valentini svetovala njena mama. Dodala je, da nima denarja za otrokovo vzdrževanje.

Vendar splav za Valentino ni bil nič drugega kakor katastrofa.Po opravljenem splavu so jo poslali na psihiatrični oddelek otroške bolnišnice Kraljica Margerita v Turinu, saj je hotela narediti samomor.

„Prisilili ste me, da sem ubijala, in zdaj se bom sama ubila,“ je kričala. „Nočem biti tukaj,“ je ponavljala. „Nisem nora, sem le besna kakor pes, ker so me starši in sodniki prisilili to storiti.“

Valentinin primer je nezaslišan primer prisilnega splava v Italiji, kjer bi pričakovali, da ženska pravica do izbire pomeni možnost izbrati življenje. Vendar pa je bil molk tako imenovanih feminističnih skupin za izbiro doslej oglušujoč glede prisilnega splava 13-letne Valentine kljub njeni lastni odločitvi, da bi njeno telo nosilo življenje.

“Nerojen otrok je živ in jaz zagovarjam vsakršno življenje,” je za italijanski časopis povedal Severino Poletto, nadškof v Torinu. “Vsekakor nasprotujem splavu, vendar moramo v tem primeru stopiti korak nazaj in se vprašati, kako se je to lahko zgodilo 13-letnemu dekletu,” je še dodal Poletto.

Vir: http://www.delo.si in lifesitenews.com

Zagovorniki splava v ZDA pravijo, da izgubljajo bitko

Imenovanje Samuela Alita na vrhovno sodišče daje zagovornikom življenja konkretno upanje, da bo Roe vs. Wade, sodnikova odločitev iz leta 1973, s katero je splav postal ustavna pravica, končno le izničena. Seveda pa je tudi veliko drugih dejavnikov, ki med skupinami zagovornikov življenja in zagovornikov splava prispevajo k občutku, da se tehtnica začenja nagibati na stran življenja.

Anketa, ki jo je novembra 2005 opravil raziskovalni center Pew, je pokazala, da večina Američanov misli, da je splav osrednja zadeva na vrhovnem sodišču. Raziskovalec vere in javnega življenja pri forumu Pew John Green je dejal, da je poplava zakonodaje proti splavu povezana s konservativnimi verskimi skupinami. „Mislim,da je to kritičen trenutek,“ je dejal Green. „Res je veliko odvisno od Alita in drugih sodnikov, ki utegnejo biti imenovani v bližnji prihodnosti. Lahko si predstavljam, da bodo v prihodnjih 10 letih ali nekaj takega stalne spremembe v zakonodaji glede splava.“

Organizacije, ki delajo za zaščito nerojenih, pravijo, da so preiskave, ki prikazujejo otrokov kompleksen razvoj v zelo zgodnjih fazah, spodkopale podporo splavu. Pričevanja žena, ki so čustveno in fizično oškodovane po splavu, so prav tako veliko pripomogle k spremembi javnega mnenja v prid zaščite nerojenih.

Največji pa je vsekakor vpliv tehnološkega napredka. Izboljšave preiskav s pomočjo ultra zvoka, ko nosečnice lahko vidijo obraz svojega otroka, so močna sila, ki odvrača ljudi od splava.

„Tehnologija je omogočila, da nekdo, ki je bil nekoč brez obraza in glasu, zdaj nastopa kot pravi otrok,“ je povedala direktorica državne zakonodaje pri narodnem odboru za pravico do življenja Mary Spaulding Balch. „Kadarkoli so v 70-ih in 80-ih letih razpravljali o splavu, so govorili le o materi. Zdaj je v razpravljanju govora o otroku.“

Po vsej deželi prihajajo v ospredje spremembe državne zakonodaje v smeri omejevanja pravice do splava, od zakonov, ki popolnoma prepovedujejo splav do zakonov, ki bolj ali manj omejujejo dostop do splava, zahtevajo seznanitev staršev pri mladoletnikih, sodelovanje moža pri odločanju za splav, daljša obdobja za razmislek in posvetovanje pred opravljanjem splava, in celo omejitve glede nadzorovanja rojstev in uvajanja spolne vzgoje.

Vsaka država v ZDA ima zakonodajo proti splavu ali že urejeno ali je na poti k temu. Šestindvajset držav ima zakon, ki prepoveduje splav po treh mesecih nosečnosti. V štirih državah, Južni Dakoti, Tennesseeju, Indiani in Ohiu pripravljajo zakonodajo, ki bo popolnoma prepovedovala splav, razen, če je življenje matere očitno v nevarnosti.

„V javnosti raste spoznanje, da je splav krivica, uničenje nedolžnega človeškega življenja,“ je dejal izvršni direktor ameriške lige za življenje David Bereit.

Vendar večji ukrepi proti splavu niso mogoči, dokler ostaja Roe vs. Wade, ki ovira državno zakonodajo.

Vir: LifeSiteNews.com

Organizacija Planned Parenthood zavaja ženske o posledicah splava na duševnost

»Večina znanstvenih raziskav že več kot 20 let ugotavlja, da so čustveni odzivi na hoteni splav sorazmerno pozitivni,« pojasnjuje Cullinsova.

Vendar pa so njene trditve v nasprotju z najnovejšimi raziskavami, objavljenimi v medicinskih vestnikih.

Dr. David Fergusson, profesor iz Nove Zelandije, je objavil izsledke raziskave, ki jo je opravil januarja 2006 in s katero je dokazal, da so ženske, ki so se odločile za splav, bolj nagnjene k hujšim oblikam depresije.

»Pri ženskah, ki so se odločile za splav, so ugotovili višji odstotek poznejših težav z duševnim zdravjem, vštevši depresijo, anksioznost, samomorilno vedenje in zlorabo mamil ali alkohola,« je povedal Fergusson, čigar raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Otroška psihiatrija in psihologija.

V raziskavi so ugotovili, da je 42 % žensk, ki so se odločile za splav, v zadnjih štirih letih trpelo zaradi hujše depresije. To je skoraj dvakrat toliko kakor med ženskami, ki nikoli niso zanosile. Podvojeno je tudi tveganje za anksioznost.

Pri ženskah, ki so se odločile za splav, je bilo dvakrat verjetneje, da so uživale alkohol v nevarnih količinah, in trikrat verjetneje, da so bile zasvojene z nedovoljenimi mamili, v primerjavi z ženskami, ki so donosile.
Fergussonova raziskava se je skladala z ugotovitvami profesorjev na državni univerzi Bowling Green v Ohiu iz leta 2004. Obdelali so podatke skoraj 11.000 žensk, starih med 15 in 34 let, ki so nenačrtovano zanosile.

Dr. Priscilla Coleman, raziskovalna psihologinja na zgoraj omenjeni univerzi, ki je objavila poročilo v strokovni reviji o mladostnikih, je dejala, da so v raziskavi ugotovili, da je obstajala pri ženskah, ki so se odločile prekiniti nenačrtovano nosečnost, za 30 % večja verjetnost poznejših težav z anksioznostjo kot pri ženskah, ki tega niso storile.
Ženske, vključene v raziskavo, ki so se odločile za splav in so trpele zaradi splošne anksioznosti, so mučili razdražljivost, utrujenost, nespečnost, razbijanje srca in pospešen utrip ter občutki nestvarnosti.
Colemanova je poudarila, da so »posledice prekinjene nosečnosti hujše« od najstniškega materinstva.

»Znanstveni dokazi so nesporni in nedvoumni,« je dejala dr. Colemanova. »Hoteni splav prinaša ženski večje tveganje kakor porod.«
V intervjuju za neki novozelandski časnik je dr. Fergusson o svoji raziskavi povedal, da ne nasprotuje splavu, toda njegovi izsledki dokazujejo, da splav ženske ogroža.

»Sem za možnost izbire, a izsledki moje raziskave podpirajo odločitev za življenje,« je pojasnil. »Očitno je, da nimam nič za bregom. Želim le najti razumno znanstveno rešitev zapletenega vprašanja.«
»Z raziskavo smo dokazali povezavo med splavom in duševnim obolenjem,« je še sklenil.

Profesor Fergusson za prihodnje leto načrtuje nadaljevanje raziskave s podrobnejšimi vprašanji ženskam, ki so se odločile za splav.

Vir:LifeNews.com

SPOLNO VEDENJE SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V LETU 2004

Zaključki: Delež spolno
dejavnih slovenskih srednješolcev je visok. Uporaba kontracepcijskih tablet
je ugodna, rabo kondoma pa je potrebno še spodbujati.

Uvod

Mladostniško obdobje je
zaradi biološke in socialne nezrelosti zaznamovano z večjo ranljivostjo ob tveganih
vedenjih, predvsem tistih, ki so povezana s spolno prenosljivimi okužbami, in
reproduktivnih posledic, kot sta neželena nosečnost in neplodnost (1). Tudi
nosečnost in porod sta pri mladostnici povezana s povečanimi zdravstvenimi tveganji
zanjo in potomca kot tudi z dolgoročnimi socialnimi in ekonomskimi posledicami
za mlado mater, očeta in otroka (2-4). Zato je učinkovito varovanje spolnega
in reproduktivnega zdravja mladostnikov zelo pomembno.
Število nosečih mladostnic v Sloveniji se v zadnjih dveh desetletjih vztrajno
zmanjšuje. Leta 1981 je zanosilo 61/1000 mladostnic, starih 15 do 19 let, od
tega je rodilo 37/1000 mladostnic, dovoljeno splavilo pa 24/1000; leta 1992
je zanosilo 25/1000 mladostnic, od tega je rodilo 13/1000 mladostnic in dovoljeno
splavilo 12/1000 (5). Po letu 2000 se delež neželenih nosečnosti med mladostnicami
še zmanjšuje: leta 2002 je zanosilo 16/1000 mladostnic, od tega je rodilo 7/1000
in dovoljeno splavilo 9/1000 mladostnic (6, 7). Trendi upadanja splavnosti med
mladostnicami nas že uvrščajo med boljše evropske države, kjer najnižji delež
dovoljene splavnosti med mladostnicami beležijo na Nizozemskem in v Belgiji,
4-5/1000 (4, 8). Tudi sicer se je v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih dovoljena
splavnost zmanjšala v vseh starostnih skupinah, najizraziteje pa v mladostniški
starostni skupini (9).
Podatki dosedanjih raziskav v Sloveniji kažejo, da več kot polovica mladostnikov
začne s spolno aktivnostjo že v obdobju srednješolskega izobraževanja: to kažejo
podatki raziskav med ljubljanskimi srednješolci leta 1989 (10) in leta 1994
(11) ter podatki reprezentativne raziskave o spolnem vedenju slovenskih srednješolcev
leta 1996 (12, 13). Za oceno tveganja, ki so mu mladi izpostavljeni ob spolni
dejavnosti, moramo vedeti, kdaj mladi začnejo s spolno dejavnostjo, kaj vedo
o kontracepciji in spolno prenosljivih okužbah, ter ali je njihov odnos do lastne
spolne dejavnosti odgovoren. Zato smo ponovno izvedli reprezentativno raziskavo
o spolnem vedenju srednješolcev v Sloveniji.

Material in metode dela

Spomladi leta 2004 smo izvedli
reprezentativno raziskavo med 2380 slovenskimi srednješolci 1. in 3. letnikov
v srednjih šolah, ki smo jih naključno izbrali po sistematičnem vzorcu iz registra
vseh srednjih šol v Sloveniji (149 srednjih šol) Ministrstva za šolstvo in šport
Republike Slovenije. Iz seznama srednjih šol smo naključno izbrali 48 srednjih
šol proporcionalno glede na število srednjih šol v posamezni regiji. Tako smo
zajeli reprezentativni vzorec za vso Slovenijo, kjer so bile zajete vse vrste
srednjih šol: poklicne in strokovne šole ter gimnazije. Podatke smo zbirali
s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 30 vprašanj o spolnem
vedenju, uporabi kontracepcije, poznavanju kontracepcije in spolno prenosljivih
okužb, virih informacij o spolnosti ter o stališčih mladih o spolnosti in neželenih
posledicah le-te. Sodelovanje v anketi je bilo prostovoljno. Anketiranje smo
izvedli Center za mladostnike Ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani,
nosilci Mreže za varovanje spolnega in reproduktivnega zdravja mladostnikov
v Sloveniji in Zavod za šolstvo RS. Za prikaz podatkov smo uporabili deskriptivno
analizo.

Rezultati

Ankete smo razdelili med
2388 slovenskih srednješolcev 1. in 3. letnikov, od tega je bilo 8 anket vrnjenih
neizpolnjenih. Med 2380 anketiranimi je bilo 1285 (54 %) dijakov in dijakinj
1. letnika (povprečna starost 15,4 + 0,7 leta), 1095 (46 %) pa dijakov in dijakinj
3. letnika (povprečna starost 17,4 + – 0,7 leta). V vzorec je bilo vključenih
55 % fantov in 45 % deklet.

Reproduktivni podatki

Večina deklet (99 % v 1.
letniku, 98 % v 3. letniku) je že dobila prvo menstruacijo. Povprečna starost
ob menarhi je bila 12,8 + – 1,1 leta. Tudi večina fantov (70 % v 1. letniku,
67 % v 3. letniku) je že doživela nočni izliv semena, povprečno prvič v starosti 12,7 + – 1,4 leta.

Izkušnje v intimnih odnosih

Zaljubljenih je že bilo
88 % srednješolcev 1. letnika in 92 % srednješolcev 3. letnika; na zmenku jih
je že bilo 66 % 1. letnika in 82 % 3. letnika, 76 % srednješolcev 1. letnika
in 87 % 3. letnika se je že poljubljalo; izkušnje z božanjem je že imelo 62
% 1. letnika in 78 % 3. letnika, s petingom (božanje spolnih organov pri ljubkovanju) pa 36 % 1. letnika in 61 % 3. letnika. Skoraj četrtina (23 %) srednješolcev
1. letnika je že imela spolne odnose: 24 % fantov in 21 % deklet; v 3. letniku
je že imelo spolne odnose 53 % srednješolcev: 52 % fantov in 54 % deklet. Med
srednješolci 3. letnika smo izračunali tudi srednjo starost ob prvem spolnem
odnosu (mediano), ki je 17,0 leta. Srednješolci 1. letnika sicer menijo, da
je spolne odnose imelo že 42 % vrstnikov njihove starosti, v 3. letniku pa v
povprečju menijo, da je 59 % njihovih vrstnikov že spolno aktivnih.
Za prvi spolni odnos so se spolno aktivni srednješolci najpogosteje odločili
iz ljubezni do partnerja (42 %), pri slabi tretjini (28 %) je do prvega spolnega
odnosa prišlo čisto slučajno, 12 % se jih je odločilo iz radovednosti, 7 % srednješolcev
zaradi vpliva alkohola ali drog, 5 % ker so se zdeli dovolj odrasli in 6 % zaradi
drugih razlogov. Po mnenju več kot polovice srednješolcev (56 %) bi morala biti
ljubezen glavni motiv za spolne odnose, 27 % mladostnikov pa meni, da je najustreznejši
motiv za spolne odnose radovednost, 20 % želja po ugodju in 18 % želja po pustolovščini.
Spolno aktivni srednješolci so do sedaj imeli povprečno dva spolna partnerja
(2,2 + – 1,4). Skoraj tretjina vseh spolno dejavnih fantov (27 % v 1. letniku,
33 % v 3. letniku) in četrtina deklet (28 % v 1. letniku, 23 % v 3. letniku)
v zadnjih dveh mesecih ni imela spolnih odnosov.

Uporaba kontracepcije

Večina (93 %) srednješolcev
je mnenja, da je zaščita za varnejšo spolnost stvar obeh partnerjev. Pri prvem
spolnem odnosu je kondom uporabilo 74 % srednješolcev 1. letnika in 75 % 3.
letnika, 6 % parov 1. letnika in 7 % parov 3. letnika je bilo zaščitenih s kontracepcijskimi
tabletami, 4 % parov 1. letnika in 2 % parov 3. letnika s kondomom in tabletami
hkrati, brez kontracepcije pa je bilo 9 % srednješolcev 1. letnika in 8 % srednješolcev
3. letnika; ostali so uporabili prekinjeni odnos (3 %, 4 %), metodo varnih (2
%, 2 %) in druge metode (2 %, 2 %).

Pri zadnjem spolnem odnosu je bilo s kondomom zaščitenih 65 % srednješolcev
1. letnika in 50 % 3. letnika, s kontracepcijskimi tabletkami je bilo zaščitenih
11 % parov 1. letnika in 32 % parov 3. letnika, s kontracepcijskimi tabletkami
in kondomom hkrati pa 6 % parov 1. letnika in 4 % parov 3. letnika. Osem odstotkov
srednješolcev 1. letnika in 7 % 3. letnika ni uporabilo nobene kontracepcije,
ostali pa so uporabili prekinjeni odnos (3 %, 4 %), metodo varnih dni (3 %,

1 %) ali druge metode (4 %, 2 %) (Sl. 1).

Legenda: 1. SO – prvi spolni odnos, Z. SO – zadnji spolni odnos, 1. l. – 1. letnik, 3. l. – 3. letnik.

Sl. 1.Uporaba kontracepcije pri spolno dejavnih srednješolcih pri prvem in zadnjem spolnem odnosu med dijaki 1. in 3. letnikov slovenskih srednjih šol.

Poznavanje kontracepcije in spolno prenosljivih okužb

Od kontracepcijskih metod srednješolci po njihovem subjektivnem mnenju zelo dobro poznajo (poznajo delovanje in način uporabe) kondom (94 %) in kontracepcijske tabletke (73 %). Slabše je
poznavanje urgentne kontracepcije po spolnem odnosu (29 %) in sterilizacije
ženske (26 %) oziroma moškega (23 %). Le petina (22 %) jih pozna maternični
vložek, diafragmo (21 %) in prekinjeni spolni odnos (21 %) ter varne dneve (20
%). Zelo slabo pa poznajo spermicide (9 %) in kontracepcijske injekcije (6 %).
Glede poznavanja kontracepcijskih metod ni bilo opaziti večjih razlik med spoloma ali med letnikoma.

Od spolno prenosljivih okužb pozna večina srednješolcev (93 %) aids. Poznavanje
ostalih spolno prenosljivih okužb je med mladostniki slabše: tretjina (34 %)
jih pozna sramne uši, nekaj odstotkov manj pa virusni hepatitis (27 %) in sifilis (24 %). Še slabše je poznavanje genitalnega herpesa (15 %) in gonoreje (12 %),
medtem ko okužbe s klamidijo, humanim papiloma virusom in trihomonasom poznajo
v manj kot 2 %.

Polovica srednješolcev bi v primeru možne neželene zanositve v prvih dneh po
"nesreči" (npr. nezaščiteni odnos, počen kondom) obiskala ginekologa
(46% 1. letnik, 49% 3. letnik), četrtina bi jih naredila nosečnostni test
(25% 1. letnik, 23% 3. letnik), dobra desetina bi jih uporabila urgentno kontracepcijo (11 % 1. letnik, 16 % 3. letnik), desetina jih ne bi vedela, kaj storiti (13% 1. letnik, 7% 3. letnik), nekaj (3 % 1. letnik, 5 % 3. letnik) pa bi jih počakalo na predvideni datum menstruacije.

Viri informacij o spolnosti

Večina srednješolcev in srednješolk meni, da so o varni spolnosti in spolnosti nasploh dobro (66 %)
oziroma zelo dobro (27 %) poučeni. Informacije o spolnosti je največ srednješolcev (44 %) pridobilo iz več različnih virov, 15 % srednješolcev od zdravstvenih delavcev, 13 % srednješolcev se je o spolnosti poučilo iz knjig, 7 % je informacije
dobilo od staršev, 7 % od prijateljev in prijateljic. Le majhen delež je do
informacij prišlo preko radia ali televizije (4 %) ali učiteljev v šoli (4 %),
preko lastnih izkušenj (4 %) in preko interneta (2 %). Da so zdravstveni delavci najprimernejši vir informacij o spolnosti, je mnenja 34 % srednješolcev, 14
% pa jih je mnenja, da naj bi bili to starši, v 10 % prijatelji in prijateljice,
v 6 % knjige in revije, v 5 % lastne izkušnje, v 3 % internet, v 2 % radio in
televizija in v 1 % učitelji; 25 % jih daje prednost različnim virom.
Dovoljeni splav kot izhod v sili odobrava polovica (47 %) srednješolcev, petina (23 %) splava sploh ne odobrava, 17 % ga odobrava brez omejitev, 13 % pa je neopredeljenih.

Istospolna nagnjenost

Na vprašanje o privlačnosti oseb istega spola je 3 % fantov in 10 % deklet odgovorilo, da jih privlačijo osebe istega spola, 2 % fantov in 6 % deklet pa je odgovorilo z "ne vem".
Dva odstotka srednješolcev in 10 % srednješolk je že imelo vsaj enkrat spolni
stik z osebo istega spola (fantje v 1 % enkrat in v 1 % pogosto; dekleta v 6
% enkrat, v 3 % nekajkrat, v 1 % pogosto). Med letnikoma ni razlik.

Razpravljanje

Primerjava raziskave o spolnem
vedenju slovenskih srednješolcev iz leta 2004 s podobno raziskavo iz leta 1996
kaže (12, 13), da je v spolnem vedenju srednješolcev prišlo do nekaterih sprememb
v intimni komunikaciji. Če so se leta 1996 srednješolci najprej zaljubili, nato
šli na zmenek, se kasneje začeli poljubljati, božati, čemur je sledil peting
in kasneje spolni odnos, so se leta 2004 poljubljali, še preden so bili na zmenku, na katerem so se tudi že božali.

Več srednješolcev je tudi spolno dejavnih; leta 1996 je bilo spolno dejavnih
38 % sedemnajstletnikov, leta 2004 pa že 53 %. Srednja starost ob prvem spolnem
odnosu (mediana), ko ima polovica slovenskih srednješolcev že spolne odnose,
se je tako znižala z 18,5 leta na 17 let. Pri 15. letih je bilo po podatkih
naše raziskave spolno aktivnih že 24 % fantov in 21 % deklet. Po podatkih evropske
študije Health Behaviour of School-aged Children (HBSC) study iz leta 2001/2002,
kjer so sodelovali tudi slovenski srednješolci in raziskovalci, pa je bilo podobno
spolno dejavnih 31 % petnajstletnikov in 22 % petnajstletnic, kar je nad povprečjem
30 sodelujočih držav (28 %, 20 %) (14). To nas uvršča na zaskrbljujoče 11. mesto
po zgodnjem začetku spolne dejavnosti. Vsekakor ti podatki kažejo, da so naši
mladostniki dohiteli in prehiteli večino liberalnih držav; v spolno življenje
vstopajo celo prej kot na Nizozemskem (14). Da pa se lahko začetek spolne dejavnosti
tudi odmakne na kasnejši čas, kažejo podatki iz Združenih držav Amerike iz študije
National Survey of Family Growth (NSFG). V ZDA se je delež spolne dejavnosti
med petnajstletniki od leta 1995 do leta 2002 znižal: pri fantih z 21 % na 15
% in pri dekletih z 19 % na 13 %, kar je morda tudi odraz spodbujanja k odlogu
prvega spolnega odnosa na kasnejši čas v ZDA.
Kljub neugodni zgodnejši spolni dejavnosti slovenskih srednješolcev pa se ugodno
veča uporaba zanesljive kontracepcije. Leta 1996 je bilo s kontracepcijskimi
tabletami zaščiteno 14 % spolno aktivnih slovenskih srednješolcev, starih 17
let, leta 2004 pa 32 %, kar je verjetno vzrok že omenjenega ugodnega zmanjševanja
deleža neželenih nosečnosti med mladostnicami (8, 13). Pomembno je tudi, da
se je delež srednješolcev, ki ne uporabljajo kontracepcije, znižal z 19 % na
7 %. Uporaba kondoma ob prvem spolnem odnosu pri petnajstletnikih (74 %) je
v primerjavi s študijo HBSC sredi razpona evropskih podatkov (HBSC – od 64 %
do 89 %), uporaba kondoma ob zadnjem spolnem odnosu (65 %) pa je na spodnji
meji evropskih podatkov (HBSC – od 58 % do 91 %). Opazno je tudi, da je uporaba
kondoma pri zadnjem spolnem odnosu upadla predvsem pri sedemnajstletnikih (s
60 % leta 1996 na 50 % leta 2004), zato je potrebno ponovno in vedno znova spodbujati
uporabo kondoma.
Zaskrbljujoče je slabo poznavanje kontracepcije in drugih spolno prenosljivih
okužb, razen aidsa, kar je morda odsev odsotnosti sistematične spolne vzgoje
v našem izobraževalnem sistemu. Na spremembo v medsebojni komunikaciji morda
kažejo tudi podatki o najprimernejših virih informacij o spolnosti: leta 1996
so bili najprimernejši prijatelji in starši (12), leta 2004 pa zdravstveni delavci
in različni viri, medtem ko je pomembnost prijateljev in staršev izrazito padla.
Ali je sprememba odsev zavedanja srednješolcev, da imajo le-ti premalo znanja
o spolnosti in jim ga v zadovoljivi meri lahko nudijo le strokovnjaki, ali pa
je motena komunikacija s starši in prijatelji ali oboje?

Preseneča tudi zviševanje deleža deklet, ki navajajo istospolne spolne stike:
medtem ko je delež fantov z istospolnimi spolnimi stiki enak leta 1996 in 2004

(2 %), pa je delež pri dekletih narasel z 2,5 % na 10 %. Podoben porast istospolnih
spolnih izkušenj med ženskami navajajo tudi v ZDA, kjer je 11 % deklet v starosti
15-19 let že imelo spolni stik z osebo istega spola, v primerjavi z več kot
dvakrat nižjim deležem leta 1992; pri fantih se je delež le malo povečal, na

4,5 % (16). Morda je vzrok za porast istospolnih spolnih izkušenj med dekleti
iskati v večji medijski popularizaciji istospolnosti, predvsem s strani predstavnic
ženske popularne kulture.
Zaskrbljujoča zgodnja spolna dejavnost nam, strokovnjakom, morda nalaga novo
obveznost: da poleg spodbujanja uporabe kontracepcije, predvsem pa "dvojne
metode – dvojne zaščite" (hkratna uporaba kondoma in druge zanesljive kontracepcije
ali pravilna in dosledna uporaba kondoma), še jasneje opozarjamo tudi na vrednost
odlaganja prvega spolnega odnosa in vzdržnost od tveganih spolnih odnosov.

Zaključki

V zadnjem desetletju se je delež spolno dejavnih srednješolcev v Sloveniji zvišal, hkrati pa se je zvišala
uporaba zanesljive kontracepcije, predvsem kontracepcijskih tablet. Uporaba
kondoma je še na zadovoljivi ravni, vendar pa je potrebno vedno znova spodbujati
redno uporabo kondoma, samega ali hkrati z drugo zanesljivo kontracepcijo. Pozornost
pa je treba posvetiti tudi zgodnjim spolnim odnosom ter mlade spodbujati k odlogu
prvega spolnega odnosa.

Literatura

1. World
Health Organisation. Promoting the sexual and reproductive health needs and
rights of adolescents. Progress in Reproductive Health Research 2002; 58: 2-3.

2. Olausson PO, Cnattingius S, Haglund B. Teenage pregnancies and risk of late
fetal death and infant mortality. Br J Obstet Gynaecol 1999; 106: 116-21.
3. Davis S. Pregnancy in adolescents. Pediatr Clin North Am 1989; 36: 665-80.

4. UNICEF. A league table of teenage births in rich nations. Innocenti Report
Card 2001; 3: 1-32.
5. Pinter B. Varovanje reproduktivnega zdravja mladostnikov. In: Kako smo dosegli,
da nam dojenčki ne umirajo več. Simpozij v počastitev 70-letnice akad. prof.
dr. Lidije Andolšek-Jeras. 8. september 1999. Zbornik predavanj. Ljubljana:
Klinični center Ljubljana, Ginekološka klinika; 1999. p. 41-2.

6. Anon. Perinatalni informacijski sistem Slovenije. Primerjava podatkov med
regijami in porodnišnicami za leto 2002. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije; 2004.
7. Anon. Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti v Sloveniji. Primerjava
podatkov med zdravstvenimi zavodi in regijami za leto 2002. Ljubljana: Inštitut
za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2004.
8. Pinter B. Adolescent abortion in Europe. In: Bruni V, Dei M, eds. Pediatric
and adolescent gynecology. IX. European Congress of Pediatric and Adolescent
Gynecology, Florence (Italy), December 2-5, 2002. Rome: CIC Edizioni Internazionali;
2003. p. 338-41.
9. Kirar-Fazarinc I, Mihevc-Ponikvar B, Rudolf A, Renar I. Dovoljeni splav in
raba kontracepcije v Sloveniji. In: Pinter B, Pretnar-Darovec A, eds. Umetna
prekinitev nosečnosti v Sloveniji. 1. spominski sestanek prof. dr. Lidije Andolšek-Jeras,
Ljubljana,
19. november 2004. Ljubljana: SPS Ginekološka klinika, Klinični center Ljubljana;
2004. p. 73-4.
10. Stražiščar K, Skubic H, Stojanovič D. Spolnost v adolescenci – znanja in
predsodki. Zdrav Var 1990; 29: 41-4.

11. Pinter B, Andolšek L. Spolno vedenje ljubljanskih srednješolcev. Slov Pediatr
1995; 4: 13-6.
12. Pinter B, Tomori M. Spolno vedenje slovenskih srednješolcev. Zdrav Var 1998;
37 Suppl: 133-6.
13. Pinter B, Tomori M. Sexual behaviour of secondary-school students in Slovenia.
Eur J Contracept Reprod Health Care 2000; 5: 71-6.
14. Currie C, Roberts C, Morgan A, et al. Young people’s health in context.
Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) study: international report
from the 2001/2002 survey. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2004.

15. Abma JC, Martinez GM, Mosher WD, Dawson BS. Teenagers in the United States:
Sexual activity, contraceptive use, and childbearing, 2002. Data from the National
Survey of Family Growth. Vital and Health Statistics 2004; 23 (24).
16. Mosher W, Chandra A, Jones J. Sexual behaviour and selected health measures:
Men and women 15-44 years of age, United States, 2002. Advanced Data from Vital
and Health Statistics. September 15, 2005. Number 362.

V raziskavi so sodelovali:

Bojana Pinter 1, Fani Čeh 2, Ivan Verdenik 1, Mojca Grebenc 1, Danilo Maurič 3, Ljiljana Pavičević 4, Alojzija Anderle 5, Martina Bučar 6, Veselin Šučur 7, Lidija Margić 8, Andreja Kumer-Lakner 9, Nives Rožič-Vičič 10, Janka Palancsai-Šiftar 11, Gabrijela Simetinger 12, Cvetka Skušek-Fakin 13, Alenka Zagode-Krenčič 14, Dragoslav Mugoša 15, Marjeta Podlipnik 16, Helena Meden-Vrtovec 1

iz naslednjih ustanov:

1 Ginekološka klinika, Klinični center, Šlajmerjeva 3, 1525 Ljubljana
2 Zavod za šolstvo RS, Poljanska 28, 1000 Ljubljana
3 Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Dispanzer za ženske, Vošnjakova
ul. 2-4, 2000 Maribor
4 Ginekološko-porodniški oddelek, Splošna bolnišnica, 3000 Celje
5 Zasebna ordinacija za ginekologijo in porodništvo, Kopališka cesta 7, 4240
Radovljica

6 Zdravstveni dom Novo mesto, Dispanzer za ženske, Kandijska cesta 4, 8000 Novo
mesto
7 Zdravstveni dom Ptuj, Dispanzer za ženske, Potrčeva c. 9a, 2250 Ptuj
8 Zdravstveni dom Nova Gorica, Služba za varstvo žena, Rejčeva ul. 4, 5000 Nova
Gorica
9 Zdravstveni dom Bežigrad, Šolski dispanzer, Kržičeva 10, 1000 Ljubljana
10 Zdravstveni dom Izola, Dispanzer za ženske, Ul. oktobrske revolucije 11,
6310 Izola
11 Ginekološko-porodniški oddelek, Splošna bolnišnica, 9000 Murska Sobota

12 Bolnišnica Slovenj Gradec, Ginekološko-porodniški oddelek, 2380 Slovenj Gradec
13 Zdravstveni dom Trbovlje, Dispanzer za ženske, Rudarska cesta 12, 1420 Trbovlje
14 Zdravstveni dom Sevnica, Dispanzer za ženske, Trg svobode 14, 8290 Sevnica
15 Zdravstveni dom Sežana, Dispanzer za ženske, Partizanska c. 24, 6210 Sežana
16 Zdravstveni dom Kranj, Dispanzer za ženske, Gosposvetska ul. 10, 4000 Kranj

Vir: ZDRAV VESTN 2006;75:615-9