25. Marec, Materinski dan

Osnovni vir podatkov je popis prebivalstva

V Sloveniji popolne podatke o vseh materah zberejo le s popisi prebivalstva. V zadnjem popisu v letu 2002 so tako našteli 632.197 žensk, ki so rodile vsaj enega otroka. Od takrat je do danes prvič rodilo še približno 35.000 žensk – v zadnjih letih vsako leto v Sloveniji namreč prvič rodi okoli 9000 žensk. Tako je med ženskami, starejšimi od 15 let, približno 73 odstotkov takih, ki so rodile vsaj enega otroka.

Ti deleži pa se po podatkih statističnega urada s starostjo zelo spreminjajo. Med najstnicami so mame v Sloveniji zelo redke, med 20-letnicami je mamic dvajsetina žensk, med 24-letnicami že četrtina, pri 27-ih letih pa je polovica žensk rodila vsaj enega otroka. Pri 32 letih je brez otrok še petina žensk. Tako velik pa je približno tudi delež pri ženskah, starejših od 95 let, ki niso nikoli rodile. Delno je to tudi posledica številčnega nesorazmerja med spoloma, do katerega je prišlo zaradi prve svetovne vojne, v kateri je padlo veliko moških.

Polovica mam v Sloveniji je starejših od 50 let, številne med njimi so tudi že babice ali prababice, večina pa jih ne živi več s svojimi otroki. Relativno malo je mladih mamic. Samo sedem odstotkov vseh mam v Sloveniji je mlajših od 30 let, 42 odstotkov pa jih je v starosti med trideset in petdeset let.

Demografska raziskovanja kažejo, da je bil delež žensk, rojenih ob koncu 19. stoletja, ki niso nikoli rodile, velik – po teh ocenah 20 odstotkov žensk ni imelo otrok. Ostale ženske pa so pogosto imele veliko otrok, celo 15 ali več. Z vsako naslednjo generacijo pa se je večal delež žensk, ki so rodile, in hkrati se je manjšalo število rojenih otrok. Za mlajše generacije je sicer značilno, da je sorazmerno majhen delež tistih žensk, ki niso rodile (sedem odstotkov za generacije 1957-1961), tiste, ki pa so, imajo v povprečju dva otroka.

Slovenske matere so nadpovprečno delovne

Na statističnem uradu so pripravili tudi primerjave s tujino. V Evropski uniji je bilo leta 2003 60 odstotkov delovno aktivnih mater med 20. in 49. letom, katerih otroci so mlajši od 12 let, matere pa so bile zaposlene za polni delovni čas. Slovenija je država z najvišjim deležem takih mater: stopnja delovne aktivnosti med tistimi, ki so delale več kot 30 ur tedensko, je bila 85 odstotkov. Na Malti je bila taka le vsaka četrta, na Madžarskem, v Španiji in Italiji pa vsaka druga delovno aktivna mama.

Trenutno sicer v Sloveniji deluje mreža materinskih domov in zavetišč v kateri sodeluje 15 različnih organizacij, kjer lahko poiščejo pomoč ženske z otroki v stiski, od tega ji je pet ustanovljenih kot javni zavod, 10 pa je nevladnih organizacij. Mrežo nevladnih organizacij sestavlja osem materinskih domov in 13 zatočišč oz. varnih hiš, ki so razpršene po celi Sloveniji. V materinskih domovih je 126 ležišč, v varnih hišah pa 188 ležišč za matere in otroke, žrtve nasilja. V Ljubljani pa deluje še krizni center društva Ženska svetovalnica s petimi ležišči. V omenjenih organizacijah je približno 60 zaposlenih, v programih pa sodelujejo tudi prostovoljci, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V vseh regijah je trenutno na voljo že več kot 280 bivalnih enot.

Datum so večkrat prestavili

Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 24. marec. Na materinski dan, ki ga zdaj praznujemo 25. marca, so bile razne prireditve v šolah, pa tudi drugod. Na proslavah so otroci navadno recitirali pesmi, posvečene materam, velikokrat pa so zaigrali tudi krajšo igrico, ki je prikazala nesebično materinsko ljubezen. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval. Od devetdesetih let 20. stoletja pa spet dobiva mesto v javnem življenju.

Vir: delo.si

Novi ukrepi za spodbudo starševstva

Po besedah ministra Drobniča je pomembna pozitivna klima in promocija družinskega stila.

Družina se sooča z doslej najtežjim izzivom v zgodovini človeštva – s hitrimi vsesplošnimi družbenimi spremembami, ki so ključni dejavnik oblikovanja novih razmerij med člani družine. Zato so družine nujno potrebne ustrezne podpore pri prilagajanju zunanjim razmeram družbe, v katero so vpete, meni Drobnič. Ob splošnem upadu rodnosti, pri katerem Slovenija ni izjema, je treba po njegovem mnenju spodbujati vse pare, ki se odločajo za rojstvo otroka, še posebej pa tiste, ki se odločijo za večje število otrok, poudarja minister Drobnič.

Na ministrstvu so pristopili k izvedbi projekta Družinam prijazna podjetja, kjer bodo spodbujali delodajalce k fleksibilnejšim oblikam dela na tistih delovnih mestih, ki to dopuščajo. Gre za nekakšno licenco, ki jo bodo prejela tista podjetja, ki bodo s svojim načinom dela v vsakdanjem življenju zagotavljala lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Ugodnosti tudi za (bodoče) samozaposlene starše

Generalna direktorica direktorata za družino na ministrstvu Majda Erzar pa je predstavila predlog sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je vlada za obravnavo v državnem zboru pripravila 9. februarja. Predlog med drugim razširja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva tudi na starše, ki so samozaposleni (po novem bodo pridobili pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do tretjega leta otrokove starosti), in na enega od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, in sicer do šestega leta starosti starejšega otroka (po zdajšnji ureditvi do tretjega leta starosti starejšega otroka).

Predlagan je tudi višji znesek dodatka za veliko družino za družine s štirimi in več otroki. Sedanji znesek v višini 81.910 tolarjev se povečuje na 100.000 tolarjev, je povedala Erzarjeva.

Javni razpis za sofinanciranje programov v podporo družini

Na ministrstvu so spomnili še, da je ministrstvo objavilo javni razpis za sofinanciranje programov v podporo družini v letu 2006. Predmet razpisa so programi družinske mediacije (svetovalnice, dnevni centri), preventivni programi za otroke in mladostnike (svetovalnice, dnevni centri, tabori, predavanja, enkratni dogodki na to temo) in programi izobraževanja za zakon in starševstvo (svetovalnice, dnevni centri, programi za mlade, tabori, predavanja, projekti…). Orientacijska vrednost razpisa je približno 68 milijonov tolarjev, razpis pa je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

Za lažje razkrivanje nasilja

Minister je povedal tudi, da je v okviru projekta Odrasli smo tu, da ti pomagamo , ministrstvo izdelalo in financiralo tisk informativne zloženke o prepoznavanju nasilja za vse učence osnovnih šol. Od 3. aprila dalje pa bo odprta brezplačna anonimna modra številka 080 1552, Telefon Petra Klepca, na katero bodo otroci in mladostniki lahko poklicali v primeru izkušnje z nasiljem. Telefon bo odprt 24 ur, strokovnjak pa bo usmerjal pogovor in spodbujal k iskanju možnih rešitev.

Vir: delo.si

Prepoved splava v Južni Dakoti, ZDA

Nov zakon naj bi v veljavo vstopil 1. julija. Končna odločitev glede uveljavitve zakona, pa se bo zaradi napovedanih pravnih bojev najverjetneje zaključila pred vrhovnim sodiščem. Če bo vrhovno sodišče nato sprejelo napovedani zakon, potem zdravnikom, ki bi splave opravljali tudi po uveljaviti, grozi kazen do 5 let zapora in 5000 dolarjev denarne kazni.

Guverner Rounds v zagovor novega zakona pravi, da se v zgodovini sveta pravi preizkus civilizarnosti kaže v tem, kako se obnašamo do najšibkejših in najranljivejših členov v naši družbi.

Organizacija Načrtovano starševstvo, ki v Južni Dakoti vodi edino kliniko za opravljanje splavov, je že napovedala boj proti novemu zakonu. Direktorica organizacije Kate Looby guvernerju očita, da ga bolj skrbi za njegovo politično kariero kakor za žensko svobodo odločanja.

Možnost, da vrhovno sodišče podpre nov zakon je velika, saj se oba vrhovna sodnika John Robets in Samuel Alito smatrata za pripadnika konservativcev.

pesem, Prošnja, Pavček

PROŠNJA
(Tone Pavček)

Dajte vse rože tega sveta, vse rože,
ženam, ki bodo rodile!

Jagode prošenj so dozorile
na ustnicah malih otrok
fantkov in deklic,
nikoli rojenih:

Radi bi tekli po tratah zelenih
za pisano srečo metuljev rumenih,
radi bi rastli ko trave, ko jelke,
zrli v oblake, poslušali pesmi
rojstva, ljubezni, ljubezni, življenja
in ne samo smrti,
ne samo smrti!

In onemeli so, vame zazrti,
stari obrazi malih otrok
in spet se je zganil gozd drobcenih rok,
kot bi se ustne velike zganile:

Dajte vse rože, dajte vse rože
materam, ženam,
da bodo rodile.

pesem, Kam me neseš, Kozar

KAM ME NESEŠ, MATI?
    (Lojze Kozar)

Kam nocoj me neseš, mati?
Pod tvojimi podplati
čujem ostro škripanje snega
in čutim dih,
kako se ti spreminja v paro.
Ves svet je tih,
pričakujoč, da staro
breme zla odvzelo mu bo Dete,
v to svetlo noč rojeno,
ko vnovič mu roke presvete
ljubezen podele sovražnosti v zameno.

Kam nocoj me neseš, mati?
Zakaj doma ne moreš spati
in stopaš v črno mrzlo noč,
da tvoje so roke kot led premrle,
ko jih pritiskaš na telo?
Saj bile včasih so kot božajoč
Poljub, kot da bi se razprle
Milostim, ki po ljubezni v naj teko.

Kako sem jaz, tvoj mali princ, na toplem,
ko nosiš me s seboj na vsak korak!
Kako se tu v ljubezni kopljem
v čudežnem zavetju svilnatih tkanin,
ki stkala jih za domek je gorak
ljubeča božja dlan, da tvoj še nebogljeni sin
v njem sanjal bi svoj prvi zlati sen.  

Moj mali srček se norčavo poigrava,
ko hoče takt ujeti s tvojim srcem,
pa se mu nič prav ne posreči: zaletava
se in bije dva, ko tvoje z enim le udarcem.

Ne hiti, mati, kamorkoli speš!
Naj še dolgo mirno tu počivam,
gledam s tvojimi očmi karkoli zreš,
poslušam s tvojimi ušesi in dobivam
svetle vtise s sunki krvnega obtoka.

A ko pride čas, o moja ljuba mati,
tedaj ti bom tvoj mali sinek zlati!
Moj smehljaj ti svetil bo na pot,
koder boš hodila,
sončne žarke ti bom nizal v zlato lestev,
da se vzpela boš po njej do sreče.
O kako ljubeče
ti bom božal mlado nežno lice
z rožnatim nadihom kakor breskev.

Samo, veš kaj, – ti moja mama,
zdaj grenkoba solz po krvi se pretaka vame?
že ves čas slutim, da si sama,
da ti je hudo. Si morda jezna name,
da temne misli mešajo ti v svetlo kri
pekoč in črn obup?

Kam, nocoj me neseš, mati?
Korak postaja ti težak,
telo vse bolj okorno,
srce ti bije divji takt,
ko zdaj sediš pokorno,
čakaš, čakaš, in vse tvoje bistvo
trepeta, kot da si spila strup.
Kri prinaša vonj po kloroformu,
smrad trohnobe in zadah nasilne smrti.
Mar so moji mladi upi strti?

Mati, moja mati!
Kakšno zlo doseglo tvoje je naročje,
da prešinil strah je moje mlado bistvo.
Tvoj život, to nežno moje bivališče,
hoče zdaj postati grob, moj grob!?
Z glavo butam v miljeno ležišče,
z ročicami trkam ti prav na srce-
ne boj se, mama, saj samo narahlo,
da ne bi te bolelo, – a vendar razločno,
da prisluhneš, se zaveš,
kako je moje v smrtnem strahu zdaj nemočno.

Bliža se mi, mama!
Herodova se  roka bliža mi z bodalom!
Ne daj me, mama, prosim te, ne daj me!

Mama, še je čas!
Bijem na srce ti tvoje
zdaj s pestmi.
O da bile pesti bi moje
kakor kamen,
pa so kakor cvetni popek ves omamen,
ko poln vonjav o soncu sanja.
O da imel bi nohte kakor konja,
načel bi ti srce, da bi odtekla
tvoja črna črna kri!

Vse je zaman.
Prinesla si me sem, da tu končam,
prelepi cvet začudenih oči,
med studom in smrdljivimi izmečki.

Ko bodo drugi mali dečki
s slastjo iskali materinih prsi,
topili se v milini šepetanja:"Moj sin!"
bom jaz samo še gnoj.

A duša! Kje najde mi pokoj?
Bom večno taval iskajoč poti
do doma, do božjega ljubečega naročja?

In kako brez najinih src sozvočja
jo boš našla mati  ti?

pesem, Plodu, Pavček

PLODU
(Tone Pavček)

Nisi še telo, nisi še lice,
nisi še smeh ne jok.
Si samo rožnati plod
v zibelki maternice.

Si samo možnost blesteča,
drobcena bilka sveta
iz srca do srca,
čudež, jutrišnja sreča,

ki prideš na ostri klic
bolečine pradavne,
da te pozdravijo zmagoslavne
bele zastave plenic.

pesem, Otrok, Menart

OTROK
(Janez Menart)

V blisku ljubezni neviden,
stopil je v vežo življenja,
naelektren od hotenja,
da se razraste v ženi
v kožo in kost in tkivo,
da bi kdaj v šolski klopi
sklanjal, nerazrešljivo
tisočkrat zapleteni
»jaz, mene, meni…«

Kakor titanček zariva
v  sluznico miligrame
in drgeta skozi tkiva:
Mamica, misli name!

Mislim, saj mislim nate,
mislim ponoči, ko sanje
v dar mi neso stanovanje,
mislim pri trezni zavesti,
ko me vsakdanja bodočnost
v slehernem hipu priganja:

Liter črnega vina,
vejica rožmarina,
trikrat dnevno po dva kinina.

Mamica, kaj te ni sram!
Vendar, če tiraš me v smrt,
vedi: kot klop sem zažrt,
jaz se ne dam!

Kaj si želiš v svet nadlog,
dete neumno!Tu zunaj
čaka začaran te krog:
misli!in čuti!in dvomi!
ljubi!sovraži!računaj!
in trepetaj pred atomi!
Dete, dokler te še ni,
pametno, mirno umri!

Mamica, kaj tu stojiš
in kot v zasmeh ljubezni
gledaš ta zlato-stekleni napis:
SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI

Mamica, ko me razžre
gumijasti vonj rokavice,
v gnoj brez sledu se utopim.

Mamica jaz se bojim
britvastega robu
hladne ponikljane žlice.
Kaj se ti ne?

Mamica, pojdi naprej!
Glej,
dvoje ročic že imam,
dvoje nožic že imam,
prstkov deset in še enkrat deset,
ritko in glavico tudi,
srčeca drobni trepet
kmalu te v sreči začudi,
potlej se odebelim,
laske dobim,
v gozdu že čakajo ptički
in v trgovini igračke,
čakajo račke in psički,
dude in prve hlačke,
pojdi, le pojdi od tod,
glej, saj gre noga sama,
glej, saj to težko pot
kmalu konča moj
ma-ma!

Sredi vsemirskih cest,
sredi nemirnih mest,
sredi želja in skrbi
čudež zori.

Skozi medenico,
kot skoz slavolok,
stopil bo  v družbo veselih otrok
in dobrih in slabih
ljudi.

107

V iskanju sreče je polovica človeštva na napačni poti. Menijo, da je sestavljena iz imeti in dobiti ter iz tega, da drugi služijo. Dejansko pa je srečo moč najti v dajanju in služenju drugim.
(Henry Drummond)

106

Ženske se vselej bojijo vojn
bolj kakor moški, ker so matere.

Ženska ima vselej v naročju dete,
svoje ali svojih otrok.

Vselej jo trpinči strah za otroke,
bojazen, da bo nekega dne
morala videti njihovo smrt.
(Natalija Baranska)